V pogovoru so sodelovali Denis Baš, dr. med., specialist pediater, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Ministrstvu za zdravje Mojca Gobec ter epidemiolog in predstojnik območne enote NIJZ Maribor Zoran Simonovič, dr. med.
V uvodu je bilo pojasnjeno, da imunizacija pomeni naravno ali umetno povzročanje odpornosti proti okužbam. Pri aktivni imunizaciji gre za cepljenje, kjer se spodbudi imunski sistem in tako doseže aktivno imunost. Pri pasivni imunizaciji pa gre za prejemanje protiteles, seruma ali koncentriranih protiteles imunoglobolinov (Ig), da telo zaščitimo pred neko boleznijo. Cepiva nas že več kot 200 le ščitijo pred boleznimi, ki ogrožajo življenje in onemogočajo naš razvoj.
Upad precepljenosti predvsem zaradi zamika sistematičnih pregledov
Pediater Denis Baš pravi, da je epidemija novega koronavirusa vplivala na delovanje zdravstvenega sistema. Pojasnil je, da podatki o precepljenosti za 2019 in 2020 z drugim odmerkom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam kažejo, da je precepljenost padla na 91 odstotkov, prej je bila med 93,5 in 95 odstotki. »Podobno stanje je pri revakcinaciji v 3. razredu, ko gre za cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju – tukaj je številka padla na 90 odstotkov. Še večji padec pa je bil pri srednješolcih. »Če gledamo cepljenje proti tetanusu, vidimo, da je ta delež padel pod 90 odstotkov, prej je bila precepljenost 96-odstotna,« pove Baš. Simonovič pa upad precepljenosti pripisuje »predvsem zamiku sistematičnih pregledov, ki so bili v lanskem letu v nekem obdobju zaustavljeni.
Razveseljujoč je podatek otrok, ki se cepijo z neobveznim cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam, ki je bilo uvedeno v program cepljenja leta 2015. Takrat je le 50 odstotkov staršev cepilo svoje otroke, medtem ko je ta odstotek v letu 2019 zrasel na 65 odstotkov, v 2020 pa smo skoraj prišli že do 70 odstotne precepljenosti.«
Dodaja, da je velik interes za cepljenja tudi pri odrasli populaciji, kjer je interes viden tudi za samoplačniška cepljenja. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in po besedah Simonoviča interes raste. Omenja tudi podobnost z rastjo interesa za cepljenje proti gripi: »Na razpolago smo imeli veliko cepiva, veliko več kot v prejšnjih letih, a je bila želja tako visoka, da smo porabili vso cepivo,« sklene.
Mojca Gobec z Ministrstva za zdravje pravi, da so zadnje čase imeli tudi veliko pozivov za subvencionirano cepljenje fantkov proti humanim papiloma virusom, ki je za deklice že krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Ministrstvu za zdravje dodaja, da je to »zelo pomembno za dosego cilja eradikacije raka na materničnem vratu, ki ga povzročajo humani papiloma virusi.«
Epidemija koronavirusa je pokazala, kako pomembno je cepljenje
»V Sloveniji so dostopna številna cepiva in trenutna situacija s covidom-19 je pokazala, da se moramo še naprej držati miselnosti, da postane cepljenje del naše preventivne kulture in vsakdanjika. Smiselno je, da bolezni, ki jih lahko preprečimo, preprečujemo. Epidemija covida-19 je pokazala, kako dragoceno je res to orodje, ki ga je razvila znanost in ki se šteje kot eden izmed največjih dosežkov v zgodovini,« poudari Mojca Gobec. Z njo se strinjajo tudi ostali govorci: »Posledice epidemije na gospodarstvo, zdravstvo, duševno zdravje, na razvoj naših otrok in na šolstvo so prevelike, zato je odgovor, zakaj se je treba znebiti bolezni covid-19 popolnoma jasen,« pove doc. dr. Lejko Zupanc.
Potrebno je osveščati, da so cepiva varna in učinkovita
Kljub široki razpoložljivosti številnih varnih in učinkovitih cepiv pa še zmeraj prihaja do izbruhov bolezni, invalidnosti ali celo smrti. Ponekod zaradi slabe dostopnosti cepiv, drugod pa zaradi širjenja nepreverjenih informacij o cepivih in posledicah po prejemu odmerkov cepiva, zaradi česar nekateri svojih otrok in sebe ne cepijo. Prav zato je teden imunizacije še toliko pomembnejši, saj je potrebno osveščati, da so cepiva varna in učinkovita ter, nenazadnje, eden največjih znanstvenih dosežkov, ki so pripomogli k temu, da mnogih smrtnih bolezni danes praktično ne poznamo več.
Tamara Pevec Barborič / svetovalka / ZS
