Na Hrvaškem se še naprej širi oslovski kašelj. V zavodih Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) za to bakterijsko bolezen dihal vsak dan testirajo do 500 ljudi, pozitivnih je 30 odstotkov. Na spletni strani HZJZ piše, da so do 1. 12. 2023 zabeležili že 1500 primerov okužb, največ v starostni skupini med 10. in 14. letom.
Gre za izrazit porast, največjega beležijo v Zagrebu, kar pomeni večjo možnost za širjenje bolezni tudi pri nas.
V Sloveniji sicer še nismo zaznali povečanega števila obolenj, saj je bilo v letošnjem letu do 1. decembra prijavljenih 39 primerov, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). “Pomembno pa je, da so prebivalci in zdravstveni delavci pozorni na znake oslovskega kašlja, pomembna pa je tudi čim boljša precepljenost proti oslovskemu kašlju v skladu z nacionalnimi priporočili,” dodajajo.
Oslovski kašelj se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov.
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bakterijska okužba dihal, ki povzroča hude napade kašlja. Najbolj prizadene dojenčke do šestega meseca starosti. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri. Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno; opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni, opozarjajo na NIJZ.
V ilustracijo (spodaj) je strokovni direktor Pediatrične klinike Ljubljana, doc. dr. Marko Pokorn posredoval povezavo na prikaz zvoka in slike nekaj bolnikov z značilnim oslovskim kašljem.
Najpogostejši zapleti
Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.
Cepljenje
Cepljenje proti oslovskemu kašlju je priporočljivo za otroke, odrasle, nosečnice, vse zdravstvene delavce, posebej pa za tiste, ki so zaposleni na specializiranih oddelkih, kot so neonatalni, infektološki, pediatrični, kjer se zdravijo najbolj ogrožene skupine, vključno z novorojenčki, nedonošenčki in dojenčki.
V letu 2022 je bilo prijavljenih 51 primerov oslovskega kašlja, kar je malo v primerjavi s številom prijav v letih pred pandemijo covida-19. Najmanjše število prijavljenih primerov smo zabeležili v letu 2021 (pandemija covida-19), in sicer 6 primerov oslovskega kašlja.
“Zdravstveni delavci naj bodo pozorni na znake oslovskega kašlja pri svojih pacientih, tako pri otrocih kot pri odraslih. V primeru suma na oslovski kašelj je potrebna laboratorijska potrditev in prijava epidemiološki službi,” so navedli. Potrditi je potrebno vsak sporadičen primer, v primeru izbruha pa vsaj en primer oslovskega kašlja. Najbolj primerna metoda za potrditev akutne okužbe je potrditev bakterijske nukleinske kisline s testom PCR, na osnovi brisa nosno-žrelnega prostora. Preiskava je najbolj optimalna v prvih treh tednih po začetku znakov bolezni.
NIJZ: V Sloveniji smo pričeli s cepljenjem proti oslovskemu kašlju leta 1959. Na ta način smo močno zmanjšali obolevanje za to boleznijo, vendar se v zadnjih letih ponovno pojavljajo epidemije oslovskega kašlja med šolskimi otroki, ker imunost po cepljenju oziroma preboleli bolezni ni dolgotrajna.
