Aloe vera (prava ali navadna aloja) velja za zdravilno rastlino, še zlasti učinkovita je pri blaženju opeklin in odpravljanju suhe kože. Najdemo jo v obliki gelov, krem za kožo in tudi v kozmetiki. “V živilih se pojavlja v zadnjem času in sicer se največ uporablja gel prave aloje v različnih oblikah – kot alojin sok, kot alojin pripravek npr. v mlečnih izdelkih, kot ekstrakt v brezalkoholnih pijačah in prehranskih dopolnilih. Poleg gela se iz aloj pridobiva tudi alojino smolo in ekstrakt iz celih listov aloje. Slednjega srečamo predvsem v prehranskih dopolnilih,” razlagajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Alojina smola vsebuje aloin, spojino, ki je znana po močnih odvajalnih učinkih pri človeku.
Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke RS (JAZMP) opredeljuje vrste aloj kot zdravilne rastline, ki se uporabljajo le v zdravilih na recept, alojin gel pa se lahko uporablja kot hrana. Ameriška administracija za hrano in zdravila (US FDA) je leta 2002 objavila stališče, da uporabo aloje v odvajalne namene ne prepoznava več kot varne in učinkovite.
NIJZ
Alojin gel pa vsebuje predvsem veliko vode, od 96 do 99 odstotkov, in sladkorje (polisaharide), ki v prisotnosti vode nabreknejo in tvorijo sluz. “Poleg vode in polisaharidov so v alojinem gelu še manjše količine drugih sestavin. Za uporabo v namene zdravljenja ran, opeklin in pikov je pomembna salicilna kislina. Derivat salicilne kisline se nahaja tudi v nekaterih najbolj znanih tabletah proti bolečini. Kot v vsakem rastlinskem soku je tudi v alojinem nekaj prostih sladkorjev, prostih aminokislin, nekaj proteinov, maščob in rastlinskih sterolov.“ Alojin gel je tudi precej bogat vir kalcija, natrija in kalija, vsebuje pa tudi nekaj mangana, železa, selena, cinka in magnezija. “Pomembna sestavina gela in soka, ki se pridobiva iz gela, so vitamini – A, E, C in tudi vitamin D. Med beljakovinami v alojinem gelu so pomembni različni encimi (bradikininaze, tirozinaze, fosfataze, amilaze, katalaze, celulaze, kreatin fosfokinaze, lipaze, proteaze).“
Med nezaželenimi učinki celo akutni hepatitis
“Medtem, ko je uporaba alojinega gela blažilna in verjetno varna za zunanjo uporabo in v živilih, pa svetujemo previdnost pri uporabi živilskih izdelkov, ki vsebujejo ekstrakt iz celih listov aloje,” pravijo pri NIJZ.
Ekstrakt iz celih listov aloje vsebuje preko 200 različnih spojin, med drugim tudi aloin, ki spada med antrakinone, ki so citotoksični, strupeni za dedni material in rakotvorni. “Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je na podlagi študij, ki so dokazale pojav raka pri podganah, ekstrakt listov aloe vera razporedila v skupino 2B (možno rakotvorno).“
Pri nakupu bodite pozorni na:
- Etiko, saj mora biti jasno označeno, kakšno obliko aloje izdelek vsebuje.
- Podatek o vsebnosti aloina, ki bi moral biti iz alojinega gela odstranjen, zato mora biti njegova prisotnost nižja od 0,001% ( < 10 ppm).
Priporočila o najvišjih dnevnih odmerkih alojinega gela so različna, glede na dostopno literaturo za zdrave odrasle priporočajo zaužitje največ 30 ml čistega (skoraj 100%) alojinega gela dnevno. Prekomerno uživanje živil in pripravkov iz prave aloje lahko povzroči prebavne težave in spremembe na koži. Prav tako se odsvetuje dolgotrajna uporaba prehranskih dopolnil z ekstrakti aloj, saj so prehranska dopolnila, ki vsebujejo ekstrakte zdravilnih rastlin, pogost vzrok poškodb jeter pri ljudeh.
“Zadnje raziskave iz Združenih držav Amerike kažejo, da kar 19 % akutnih odpovedi jeter zaradi zdravil lahko povežemo z uporabo prehranskih dopolnil z zdravilnimi rastlinami. Tudi pri uporabi ekstrakta iz celih listov aloje je akutni hepatitis najbolj pogost poročan neželeni dogodek pri ljudeh. Dodatno je Evropska agencija za varnost hrane januarja 2018 potrdila zaskrbljenost glede genotoksičnosti (lahko poškodujejo DNA) hidroksiantracenskih derivatov. Zaradi skrbi o genotoksičnosti tudi ni možno določiti varnega dnevnega vnosa hidroksiantracenov. Pri testiranju v študijah na živalih je bilo namreč dokazano, da nekatere od teh snovi povzročajo raka črevesja.“
