Več kot polovica neposrednih izdatkov za sladkorno bolezen povezana z zapleti

Raziskava, ki so jo izvedli na Ekonomski fakulteti v Ljubljani v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je pokazala, da gre več kot polovica neposrednih izdatkov za sladkorno bolezen v Sloveniji za obvladovanje posledic zapletov te bolezni. To pomeni, da bi lahko z boljšo preventivo in zgodnjim odkrivanjem bolezni bistveno zmanjšali stroške zdravljenja. Raziskava odpira potrebne debate o prihodnosti obravnave sladkorne bolezni v Sloveniji in po svetu. Z jasnim sporočilom o pomembnosti preventivnih ukrepov in zdravega načina življenja je mogoče zmanjšati število zapletov in s tem povezane stroške, kar bi prineslo razbremenitev zdravstvenih sistemov in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov.

Skupina raziskovalcev pod vodstvom prof. dr. Petre Došenović Bonča z Ekonomske fakultete v Ljubljani, v kateri je sodelovala tudi diabetologinja in strokovna sodelavka ZZZS Karmen Janša, je v obdobju od avgusta 2019 do 2022 po sedmih skupinah bolezni zbrala podatke iz baze ZZZS, jih razvrstila in analizirala. Rezultat so bili prvi celoviti in poglobljeni podatki o tem, koliko sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja z doplačili je v povprečju letno namenjenih zdravljenju sladkorne bolezni. Rezultati raziskave so bili objavljeni v ugledni mednarodni reviji za zdravstveno ekonomiko.

Predlogi za zmanjšanje bremena sladkorne bolezni

Raziskava predlaga več usmeritev za zmanjšanje bremena sladkorne bolezni. Med njimi je krepitev primarne preventive in programov za spodbujanje zdravega načina življenja. Poleg tega je izpostavljena pomembnost dostopnosti do sodobnih zdravil in tehnologij, ki omogočajo boljšo kontrolo bolezni.

• Okrepiti primarno preventivo in programe za spodbujanje zdravega načina življenja.
• Izboljšati odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni v zgodnji obliki.
• Zagotoviti optimalno obvladovanje in nadzor sladkorne bolezni.
• Opolnomočiti bolnike, da aktivno sodelujejo pri zdravljenju.

Sporočila ključnih deležnikov

“Kot diabetolog izpostavljam ključno sporočilo, da se znatna sredstva namenjajo za zdravljenje kroničnih zapletov sladkorne bolezni. Zato bi bilo smiselno, da bi večji del teh sredstev preusmerili v preventivo, s čimer bi denar vlagali v ohranjanje zdravja še zdravih ljudi,” je poudaril prof. dr. Tadej Battelino, pediater endokrinolog in predstojnik Oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki Ljubljana, glede pomembnosti preprečevanja zapletov.

Malo manj kot četrtina neposrednih izdatkov (24 %) je namenjena zdravilom za sladkorno bolezen, pri čemer je Slovenija glede dostopnosti med državami EU ena najboljših. Na voljo so vse najnaprednejše terapije. “Pred desetimi leti je bil ta delež skoraj za polovico nižji, in upam, da v prihodnje ne bo tako močno naraščal,” je komentiral izdatke za zdravila prim. dr. Jurij Furst, vodja oddelka za zdravila na ZZZS. Izpostavil je problem, da osebe s sladkorno boleznijo pogosto jemljejo tri ali štiri zdravila dnevno. “Bolje bi bilo predpisovati manj zdravil, toda ukinjanje zdravil je umetnost; precej lažje je dodajati nova.”

Več pozornosti na človeške vire in bolnika

Kot pravi diabetologinja in predstojnica Oddelka za endokrinologijo in sladkorno bolezen v UKC Maribor, Urška Kšela, moderna zdravila in ostala orodja za obvladovanje bolezni, do katerih imamo odličen dostop, niso zadostna. Potrebujemo strategijo za usklajevanje timov, ki delajo z osebami s sladkorno boleznijo, in za zagotavljanje bolj enakomerne dostopnosti po Sloveniji. “Za celostno obravnavo oseb s sladkorno boleznijo je odgovoren razširjen zdravstveni tim, ki je na različnih ravneh zdravstvenega sistema definiran in organiziran na različne načine. V tem pogledu Slovenija na žalost zaseda eno od zadnjih mest med razvitimi državami,” meni dr. Kšela. “Zaradi pomanjkanja zdravnikov in zdravstvenih delavcev na vseh ravneh zdravstvenega sistema – tako na primarni kot na sekundarni in terciarni ravni – je obravnava oseb s sladkorno boleznijo manj kakovostna. Zdravstveni timi so po regijah izrazito neenakomerno razporejeni, na nacionalni ravni pa nimamo strategije za naslavljanje in konstruktivno reševanje teh težav.”

Strinja se tudi družinska zdravnica dr. Katarina Skubec Moćić iz ZD Celje: “Pomembno je, da vsi deležniki v zdravstvu in vladi govorimo isti jezik. V timu družinske medicine so naloge preventive in zdravljenja jasno definirane in razdeljene. Naš skupni cilj je opolnomočen bolnik.”

Prizadevanja za bolj opolnomočene bolnike podpira tudi Zveza društev diabetikov Slovenije, katere podpredsednik je Samo Fakin. “Osnovni problem predstavlja motivacija oseb s sladkorno boleznijo. Diabetiki tipa 1 so zelo motivirani za učenje pravilnega prehranjevanja, saj posledice nepravilnega ravnanja občutijo takoj. Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2, še posebej pri tistih, starejših od 75 let, je težje doseči redno telesno aktivnost in jih spodbuditi k zdravemu prehranjevanju,” je dodal Samo Fakin, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije.

Kam bi radi šli?

Rezultati raziskave nam razkrivajo trenutno stanje in smeri, kam želimo iti. V samo treh letih je povprečna letna stopnja rasti izdatkov za sladkorno bolezen dosegla 12,5 %. Po uradnih podatkih le 15 % oseb s sladkorno boleznijo svojo bolezen uspešno obvladuje z nefarmakološkimi ukrepi in zdravim življenjskim slogom. Staranje prebivalstva, številni dejavniki tveganja ter sedeči življenjski slog z nezdravimi prehranjevalnimi navadami bodo v prihodnjih letih glavni vzroki za rast izdatkov. “Obsežni izdatki, potrebni za zdravljenje zapletov sladkorne bolezni, kažejo, da bi z intenzivnejšim izvajanjem preventivnih ukrepov in optimalnim obvladovanjem te bolezni lahko znatno zmanjšali njen vpliv na zdravstveni sistem,” so zapisali raziskovalci o praktični vrednosti svoje študije za odločevalce v zdravstvu.

Rezultati so izjemno pomembni za slovenski prostor, saj nam številke in dokazi omogočajo, da mnogo trdneje ocenimo stanje in načrtujemo prihodnje ukrepe, meni tudi Mojca Gobec z Ministrstva za zdravje. “Zavedamo se kompleksnosti bolezni in njenih zapletov. Razvili smo smernice, ki so bile večkrat posodobljene in so jih pripravljali različni strokovnjaki, ne le zdravniki, kar zagotavlja celovit pristop, od zgodnjega prepoznavanja do zdravljenja in preprečevanja zapletov. Edukacija je ključni del zdravljenja, a sama po sebi ni dovolj; zelo pomembna je tudi motivacija bolnika,” je prepričana Gobčeva. Raziskovalci so v zaključku odločevalcem predlagali več usmeritev za zmanjšanje bremena sladkorne bolezni. Poudarjajo, da lahko na številne dejavnike tveganja, ki pomembno prispevajo k razvoju sladkorne bolezni, vplivamo, zato bi bilo treba okrepiti primarno preventivo in programe za spodbujanje zdravega načina življenja. Z izboljšanjem odkrivanja in zdravljenja sladkorne bolezni v zgodnji fazi ter z optimalnim obvladovanjem in nadzorom lahko upočasnimo napredovanje bolezni in pojav dragih zapletov.

“Na Zvezi društev diabetikov Slovenije pozdravljamo takšne raziskave, saj potrjujejo naše prepričanje, da je preventiva izjemno pomembna pri zdravljenju sladkorne bolezni in drugih nenalezljivih kroničnih bolezni. Pomembno je tudi opolnomočenje bolnika, ki mora aktivno sodelovati v svojem zdravljenju in se ne zanašati le na zdravstveno osebje,” meni Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije. Za zaključek je Došenovič Bonča dodala, da lahko “bolnik s svojim ravnanjem in samoobvladovanjem razbremeni zdravstveni sistem.”