Delavnice in predavanja v okviru razstave so vključena v ceno vstopnice. Zato imate še en razlog več, da obiščete to edinstveno razstavo in spoznate delovanje človeškega telesa.
Pljučni rak – nekoč in danes
07/11/2018 – 18:30 – 19:15
predavateljici: doc. dr. Mirjana RAJER , dr. med. spec. radioter. in prof. dr. Tanja ČUFER , dr. med. spec. int. onko.
Pljučni rak je žal še vedno tabu tema za veliko večino prebivalstva in obolelih za to boleznijo. Rezultati zdravljenja se zelo hitro kažejo v pozitivni smeri in marsikateri pljučni rak je ozdravljiv ali zaustavljen. Počasi, ampak vztrajno, postaja pljučni rak kronična bolezen, ki nima vedno žalostnega konca! Napredek medicine in farmacije nam zagotavlja uspešno zdravljenje in zaustavljanje te hude pljučne bolezni!
KOPB – tiha ubijalka kadilcev
08/11/2018 – 18:30 – 19:15
predavatelj: prim. mag. Matjaž TUREL , dr. med. specialist
KOPB (Kronična obstruktivna pljučna bolezen) je težko in hudo obolenje pljuč. Okoli 80% bolnikov s KOPB je kadilcev (bivših ali aktivnih). Smrtnost skokovito narašča in v nekaj letih bo ta bolezen druga, kot vzrok smrti (leta 2012 je bila tretja). Glavna vzroka za obolelost sta kajenje in umazano ozračje.
Možganska kap – katastrofa, ki ne boli
29/11/2018 – 17:00 – 17:45
predavatelj: Igor Rigler, dr. med., specialist nevrolog
Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni, po eni strani preventiva po drugi pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne prestrašimo, ampak ukrepajmo. Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM: G – govor (prizadet govor), R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke), O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza), M – minuta (takoj pokliči 112).
Spolno zdravje
01/12/2018 – 11:00-12:00 in 17:00-18:00
predavatelj: dr. Boštjan Mlakar
TEMA: spolnost, spolno zdravje, analno zdravje, moški-z moškim zdravje, hiv/aids. Predavanje glede spolno prenosljivih okužb in kako se te izrazijo v naših telesih. Predstavitev načinov, kako se pred njimi zaščitimo in kako ravnamo v primeru, da jih dobimo, ter kam oz. h komu se lahko obrnemo za pomoč v primeru ali ob sumu okužbe.
Miti in resnice – holesterol in žilne bolezni
04/12/2018 – 17:00 – 17:45
predavatelj: prim. Matija Cevc
Povišan slab holesterol je tegoba, ki tare kar dve tretjini odraslih Slovencev, je pa tudi eden glavnih krivcev za srčni infarkt in možgansko kap. Kdaj in zakaj je zdravljenje z zdravili nujno, ne le priporočljivo? Ljudje imamo v celičnih membranah holesterol, prav tako živali. Pogoj za razvite možgane so mielinizirani živci. V živčnih ovojnicah, spiralasto navitih okrog živčnih vlaken – teh je veliko v beli možganovini in v večini živcev po telesu – je holesterola na pretek. Človek ga pridobi iz dveh virov, od zunaj s prehrano, v telesu z biosintezo. Narava je vzpostavila zapleten sistem za njegovo uravnavanje v telesu; če se v tem procesu pojavijo motnje, se odrazijo v pospešeni aterosklerozi in povečanem tveganju za srčni infarkt.
Idiopatska pljučna fibroza – NEZNANKA
18/12/2018 – 17:00 – 18:00
predavateljica: prim. Katarina OSOLNIK, dr. med. spec, internist, pulmologinja
Idiopatska pljučna fibroza (IPF) /je neozdravljiva pljučna bolezen, ki je povsod po svetu še vedno preslabo poznana in prepoznana. Je bolezen neznanega vzroka , ki povzroča brazgotinjenje pljuč. Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni.
Psihosomatika v dobrem in slabem
16/01/2019 – 18:00 – 18:45
predavateljica: Prof. dr. Maja Bresjanac
Z izrazom “stres” označujemo situacije, ki nas čustveno in telesno izzovejo. Zanimivo je, da organizem na stresne dražljaje odgovori s stereotipno reakcijo, ki blaži njihove vplive in organizem vrača v ravnovesje. Stereotipnost pomeni, da se aktivirajo enaki odzivi ne glede na to, ali smo se telesno poškodovali ali nas je nekdo čustveno prizadel. Predavanje bo orisalo odzive na stres v dobrem in slabem, kadar smo izzivom kos in kadar nas premagajo, pahnejo še dlje od ravnovesja in prispevajo k razvoju bolezni.
Brezplačne meritve gleženjskega indeksa – 04/12/2018 – 16:00 – 19:00
Vabljeni na meritve gleženjskega indeksa. Test ABI (arterial-brachial index) ali po slovensko gleženjski indeks je neinvazivna, hitra in ena od najbolj pomembnih metod za odkrivanje žilnih obolenj. Priporoča se tudi po strokovnih smernicah in na splošno se spodbuja k izvajanju te meritve.
Meritev se izvaja v leže. Namestijo se štiri manšete, dve na roke in dve na noge. Sicer je sama izvedba testa zelo podobna klasični meritvi krvnega tlaka z manšeto na nadlakti, le da je tam ena manšeta, tukaj pa štiri. Zatem se istočasno merijo pritiski na obeh nogah in rokah. Na ta način se dobijo informacije o celotnem sistemu cirkulacije, ki se zatem po znanstveno dokazi formuli preračunajo v ABI vrednost ali gleženjski indeks. Vrednost ABI ali vrednost gleženjskega indeksa nam pove osebno tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap. Test ni boleč, s sistemom ABI-100 traja je le 1 minuto. Sistem ABI- 100 je prvi takšen sistem, ki lahko istočasno prek štirih senzorjev hkrati (2 na rokah in 2 na nogah), natančno in zanesljivo meri pritiske.
Vas zanima več? www.bodyworldsvital.si
