Prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo na UKC Ljubljana, pojasnjuje ključna dejstva o bolezni, dejavnikih tveganja in možnostih zdravljenja – jasno, zgoščeno in strokovno preverjeno.
Rak jeter v številkah
- Je šesti najpogostejši rak na svetu.
- Predstavlja približno 7 odstotkov vseh rakavih bolezni.
- Je tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi raka.
- Leta 2021 je v Sloveniji za njim zbolelo približno 240 ljudi.
- Morda vas zanima tudi: Najpogosteje spregledani simptomi rakov prebavil
Glavni tipi primarnega raka jeter
- Hepatocelični karcinom (HCC) – rak, ki izvira iz jetrnih celic in predstavlja približno 80 odstotkov vseh primerov. Povprečna starost bolnikov: 70 let.
- Drugi raki jeter, med katerimi je najpogostejši holangokarcinom (nastane v žolčnih vodih znotraj jeter). Povprečna starost bolnikov: 65 let.
Incidenca obeh oblik raka jeter narašča. Vzrok za porast holangokarcinoma ni znan, medtem ko je več primerov hepatoceličnega karcinoma povezanih s tem, da ima vse več ljudi dejavnike tveganja.
Dejavniki tveganja za HCC
V 90 odstotkih primerov hepatocelični karcinom nastane v cirotično spremenjenih jetrih. Najpogostejši vzroki za jetrno cirozo so:
- Uživanje alkohola
- Zamaščenost jeter, povezana z metabolnim sindromom
- Okužbe z virusom hepatitisa B in C.
“Cirozo jeter ima več moških kot žensk, zato tudi za hepatoceličnim rakom pogosteje zbolevajo moški. Pojavnost cirotično spremenjenih jeter se povečuje predvsem zaradi prekomernega uživanja alkohola in vse več primerov nealkoholne zamaščenosti jeter,” poudarja prof. dr. Štabuc.
Kako zmanjšati tveganje za HCC?
Tveganje za nastanek hepatocelične karcinoma lahko bistveno zmanjšamo:
- če ne uživamo alkohola,
- z redno telesno dejavnostjo in uravnoteženo prehrano zmanjšujemo tveganje za metabolni sindrom,
- se zaščitimo pred hepatitisoma B in C (proti hepatitisu B se lahko cepimo, hepatitis C pa se zdravi).
V Sloveniji ima 25–30 odstotkov ljudi zamaščena jetra, približno 20 odstotkov med njimi razvije vnetje jeter (steatohepatitis), od teh pa petina v naslednjih desetletjih jetrno cirozo.
Odkrivanje HCC
Zamaščena jetra in ciroza so pogosto brez simptomov. Težave se pojavijo šele, ko pride do dekompenzacije – kar se lahko kaže kot:
- krvavitev iz prebavil,
- nabiranje tekočine v trebuhu,
- zlatenica.
Jetrne bolezni lahko odkrijemo z:
- jetrnimi testi (odstopanja v vrednostih),
- ultrazvokom,
- fibroscanom ali elastografijo,
- MRI ali CT s kontrastnim sredstvom.
“Osebe z ugotovljeno jetrno cirozo mora redno spremljati specializiran radiolog z ultrazvokom na vsakih šest mesecev. Le tako lahko pravočasno odkrijemo hepatocelični karcinom, ko je ta še ozdravljiv,” poudarja prof. dr. Borut Štabuc.
Postavitev diagnoze
Hepatocelični karcinom je posebnost med raki, saj ga – ob določenih pogojih, na primer pri bolnikih s cirozo – lahko diagnosticiramo izključno s slikovno diagnostiko (CT ali MRI s kontrastnim sredstvom).
V približno 30 odstotkih primerov je potrebna tudi biopsija.
Zdravljenje HCC
Po besedah prof. dr. Boruta Štabuca je HCC ozdravljiv, če se ga odkrije dovolj zgodaj – vendar je to redka, morda celo edina oblika raka, pri kateri je zdravljenje s kemoterapijo povsem neučinkovito. Vendar žal pri večini bolnikov odkrijemo bolezen v napredovali fazi, ko radikalno zdravljenje in ozdravitev nista več mogoča. Kljub temu se preživetje bolnikov izboljšuje zaradi sodobnih in vedno učinkovitejših oblik zdravljenja.
- Radikalno zdravljenje: Operacija, radiofrekvenčna ali mikrovalovna ablacija – primerno za manjše tumorje brez zasevkov.
Pri teh oblikah je preživetje približno 80-odstotno. - Presaditev jeter: Presaditev jeter je najbolj učinkovita metoda zdravljenja, vendar z omejitvami: jetra morajo biti cirotična, tumor(ji) ustrezno majhni, bolnik pa v dobrem splošnem stanju.
Na UKC Ljubljana izvajajo program presaditev že 20 let; letno opravijo 25–30 transplantacij, skupaj že približno 450 presaditev. - Paliativno zdravljenje. Če radikalno zdravljenje ni mogoče, se bolnika lahko zdravi:
– s kemoembolizacijo ali radioembolizacijo (slednje zavarovalnica ne krije, izvajajo jo v UKC Ljubljana v breme ustanove) ali
– imunoterapijo z zaviralci imunskih nadzornih točk – novi standard zdravljenja z obetavnimi rezultati.
Srednje preživetje bolnikov, ki prejemajo paliativno zdravljenje, je dve leti, vendar nekateri preživijo tudi nekaj let več.
| Ta prispevek je strokovno neodvisen in ni povezan z nobenimi oglaševalskimi vsebinami na tej spletni strani. Vse informacije v članku so podane z namenom izobraževanja in obveščanja javnosti in niso povezane s promocijo izdelkov ali storitev. |
