Gre za okužbo z nalezljivo bakterijo Streptococcus pyogenes, ki se lahko nahaja na koži ali v grlu ljudi. Potek bolezni pri večini ni zelo težak, kaže se kot boleče grlo. Ker gre za bakterijsko okužbo (povzroča lahko streptokokno angino, škrlatinko in nekaj drugih redkejših bolezni, op. a.), je potrebno zdravljenje z antibiotiki. Pri nekaterih, predvsem imunsko oslabljenih osebah, pa bolezen lahko poteka s težko klinično sliko in komplikacijami – kot invazivna oblika bolezni.
Kot so za portal Med.Over.Net pojasnili na Nacionalnem Inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ni podatkov o tem, zakaj je zaradi okužbe s streptokoki skupine A umrlo toliko otrok, čeprav potek bolezni pri večini ni težak. “Mnenje nekaterih ekspertov iz Združenega kraljestva je, da je med otroci več okužb s streptokokom A, ker sta pretekli dve pandemski leti povzročili manjši obseg druženja med otroci in manjše prekuževanje. Odkar ni več restrikcij, se običajni povzročitelji okužb bolj intenzivno širijo in je če je veliko primerov, je žal tudi nekaj izjemno težkih oblik bolezni,” pravijo.
V zadnjih desetih letih (2013-2022) je zaradi sepse s streptokokom A v Sloveniji umrlo pet pacientov, vsi so bili odrasle osebe.
kažejo podatki NIJZ.
Razlog ni protmikrobna rezistenca
Glede na to, da je protimikrobna rezistenca (odpornost bakterij na antibiotike) vse večja globalna težava, zaradi katere že zdaj vsako leto v Evropi umre 33.000 ljudi, če ne bomo ukrepali, pa se lahko to število še poveča, nas je zanimalo, ali gre tudi v omenjenih primerih za rezistenco na zdravljenje z antibiotiki, vendar na NIJZ odgovarjajo, da streptokoki A niso rezistentni na zdravljenje s penicilinom.
Potek invazivne oblike bolezni
“Angina in škrlatinka sta pogosti, vendar ne usodni nalezljivi bolezni. Bolnike se uspešno zdravi z antibiotikom penicilinom. Pri redkih posameznikih se streptokok razseje po krvi, povzroči ognojke po notranjih organih, vnetje možganskih ovojnic, pljučnico oziroma sepso. V takem primeru gre za težak potek bolezni, ki je brez takojšnjega antibiotičnega zdravljenja lahko usoden. Poudarjamo pa, da se res redko dogodi, da se okužba s streptokokom skupine A neugodno zaplete – otrokovo stanje se naglo slabša, postane apatičen, zaspan, vidno resno bolan – takrat z obiskom zdravstvene ustanove ne smemo odlašati,” pojasnjujejo na NIJZ.
Ukrepi zaradi covida-19 vplivali na prenos vseh respiratornih mikrobov
Okužbe s streptokokom skupine A so značilne za predšolske otroke in šolarje v nižjih razredih osnovne šole, sicer lahko angino prebolevamo v kateri koli starosti. Več okužb je preko hladnejšega dela leta, kažejo podatki NIJZ. V pandemiji je bilo primerov manj, saj se ta bakterija prenaša kapljično in ukrepi, ki so bili usmerjeni v covid-19 so učinkovali tudi na prenos vseh respiratornih mikrobov (torej zmanjšali pojavnost).
V letu 2022 so na NIJZ zabeležili manj primerov okužb s streptokoki kot v predpandemskem obdobju, vendar bistveno več kot leta 2021: v letu 2021 je bilo skupno število primerov 631, v 2022 do začetka decembra 2.817, leta 2019 pred pandemijo pa so registrirali skoraj 8.000 primerov letno.
Streptokokna angina in škrlatinka
Streptokoki iz skupine A najpogosteje povzročajo streptokokno angino in škrlatinko.
Združenje zdravnikov družinske medicine navaja, da se angina pozdravi sama od sebe v nekaj dneh, vendar so možni hudi zapleti, ki so na srečo redki. Zgodnji zapleti streptokokne angine so posledica širjenja streptokokov iz nebnic v okolna tkiva, nastane lahko ognojek ob nebnicah ali v steni žrela, angini pa se lahko pridruži tudi vnetje srednjega ušesa ali sinusov. Pozni zapleti (bolezen ledvic in revmatska vročica) so imunsko pogojeni in se pojavijo 2-3 tedne po preboleli nezdravljeni angini.
Zdravljenje z antibiotikom dobro prepreči zaplete. Angina se z antibiotikom pozdravi hitro – že po nekaj tabletah se stanje izboljša, najkasneje pa v 72 urah po začetku zdravljenja, a je kljub temu potrebno uporabiti antibiotik do zadnjega odmerka.
Kot piše na strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so za škrlatinko značilni sledeči bolezenski znaki:
- vneto žrelo je močno rdeče, nebnice so povečane in vnete, pogosto pokrite z belkasto rumenimi oblogami.
- vročina (običajno višja od 38,5 °C).
- glavobol, utrujenost, slabost in bruhanje.
- bezgavke na vratu se povečajo, otečejo.
- rdeč obraz, le trikotnik med konico nosu in brado je bled (Filatovljev trikotnik).
- izpuščaj se običajno pojavi na trebuhu in na prsih 12-48 ur po prvih simptomih, nato se razširi po vratu, rokah in nogah. Izpuščaj povzroča eritrogeni toksin, ki se sprošča iz bakterij Streptococcus pyogenes. Najbolj je viden v zgibih ter kožnih gubah na vratu, pod pazduho, v dimljah, na komolcu in na kolenih, kjer kožne gube postanejo dobro vidne (Pastijev znak). Nikoli ni izpuščaja po obrazu. Izpuščaj sestavljajo zelo goste drobne rdeče pikice, dvignjene nad površino kože, ki dobi teksturo grobega brusnega papirja. To je posledica zapore žlez znojnic. Če pritisnemo na tako kožo, izpuščaj obledi. Približno teden dni po izpuščaju se začne koža luščiti. Čim izrazitejši je bil izpuščaj, tem močnejše je luščenje. Najprej se koža drobno lušči tam, kjer je najtanjša (vrat, trebuh). Nazadnje (v 3. tednu) se lušči na dlaneh in podplatih v večjih kosih.
- malinast jezik, ki je najprej belo obložen, se drugi ali tretji dan bolezni začne luščiti od spredaj nazaj in postane gladek in živordeč. Papile na jeziku postanejo dobro vidne in štrlijo navzgor.
