Sodelovanje pri pouku na daljavo ali delo od doma je veliko večja kognitivna obremenitev. Tudi zato, nismo vajeni zavestno nadzorovati svojega gibanja. Ko je otrok v razredu ali pa ste sami na sestanku, lahko pokimate, odkimate, dvignete roko, se premaknete, se lahko pretegnete, ne da bi se zavedali tega, samo zato, da bi se namestil udobno.
“V digitalnim svetu pa morate ves čas paziti, kako je glava okvirjena v kadru zaslona. Ne smete se prestaviti izven kadra, razmišljate, kako hecno ste videti, če ste nekje pri strani,” pojasnjuje Sašo Kronegger, socialni pedagog in mladinski delavec, ki ozavešča o negativnih posledicah uporabe zaslonov, predvsem pri mladih.
Za zaslonom se soočamo z vprašanji, s katerimi se pri srečanju v živo ne
Pri spletnem sestanku ali pri šolskem delu na daljavo se moramo zavestno ukvarjati s tem, kakšen je naš položaj. Zavestno se moramo ukvarjati s tem:
- Ko pokimamo, ali smo pokimali dovolj, da me na drugi strani vidijo.
- Ali sem dovolj dvignil roko, da se roka vidi?
- Ali je človek razumel mojo potrditev, ali moram še kaj narediti, da jo bo razumel?
Ves čas se odzivamo in poudarjamo vsak gib zato, da se ga bo videlo tudi iz majhne kamere in iz majhnega zaslona, da bosta učiteljica ali šef videla, da smo pri stvari.
Ves čas srečanja je obremenjen isti del možganov, ki se ne sprosti. To ni tako, kot v običajnih okoliščinah, ko deli možganov delajo izmenično. V tem primeru je ves čas aktiven en in isti – logično tehnični. To je prva od stvari, ki zelo prispeva k utrujenosti.
Drugi vidik, ki nas dodatno utruja je, da moramo gledati sebe. Kar pomeni, da delamo, smo na spletu in zraven moramo gledati še sebe. Predvsem za mlade je to še bolj obremenjujoče, saj jim pozornost ves čas uhaja na to, “kako sem videti”. Soočajo se z vprašanji o lastni podobi, ker je le-ta stalno prisotna in jih stalno gleda nazaj.
Tretji vidik je očesni stik. Ljudje si želimo očesnega stika. Ker poskušamo gledati sogovornike, s katerimi se pogovarjamo v oči, gledamo v zaslon. In ves čas se trudimo pridobiti očesni stik od nekoga drugega. Tega ne dobimo, ker ne gledamo v kamero, ampak gledamo v zaslon.
Naslednja neprijetna situacija je tudi, da je obraz sogovornika velikokrat proporcionalno toliko velik, kot če bi človek že stopil v naš osebni prostor. Zaradi tega se ne počutimo dobro. Občutimo, kot da je človek preblizu in imamo občutek, da se želimo umakniti nazaj. Smo pod pritiskom umika.
Sedimo kot prikovani in to ima negativne posledice za naše telo
Pri srečanjih preko zaslonov smo tudi bolj nesproščeni in statični. Fizično sedimo za računalnikom in se ne premaknemo. Premikati se ne smemo, saj bomo drugače padli iz kadra. Zaradi tega obsedimo in smo utrujeni tudi od samega sedenja. Ko po šestih urah sedenja za računalnikom vstanemo in se začnemo pretegovati, kar »zaškripamo in pokamo«.
Glavobol in utrujenost sta pogosta posledica neprimerno nameščenega zaslona
Če že morate veliko sedeti za računalnikom, je pomembno, kako sedite in gledate na zaslon. Sedeli naj bi na stolu za primerno veliko mizo in imeli dvignjen monitor ali prenosni računalnik do višine oči. V nasprotnem primeru človek začne hitro gledati navzdol in tako se mnogo bolj utruja.
Ste vedeli?
Glava tehta 4 kilograme in pol. Takoj, ko jo nagnemo naprej, se teža začne obnašati drugače (ima vrtilni moment in prihaja do ročice). Občutek teže, ki jo nosite pri glavi nagnjeni 15 stopinj naprej, je že 12 kilogramov. Pri 60 stopinjah jih je 27 kilogramov – to je takrat, ko gledamo v telefon.
Tako začnejo trpeti mišice, je zoprno, neprijetno in tudi škodljivo za telo.
Preverite svoj položaj
Preverite, kako zdaj sedite, kje je vaša glava in kako se držite.
Najdite zdaj način, kako se bolje usesti in kako si prilagoditi stvari, da vam bo dovolj udobno.
Kaj pa delo v postelji – dobro ali neprimerno okolje?
Pri delu ali učenju v postelji velja posebno opozorilo. Velika težava je to, da če nimamo drugega prostora, gremo delati ali se učiti v posteljo. V postelji velikokrat prihaja do zelo napačnih in neprimernih položajev telesa. Poleg tega tudi lahko začnemo povezovati prostor počitka in prostor dela. Mešati se začneta spanje in osredotočanje, intimno in delovno oziroma javno. To pa je nov, dodaten izziv, o katerem kdaj drugič.
Povzeto po strokovnem nasvetu Saša Kroneggerja v video prispevku “Kakšne so (skrite) posledice prekomerne uporabe zaslonov” na kanalu Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije na https://youtu.be/Ptj8aj7kAIw.
