Zakaj je materino mleko najboljša hrana za novorojenčke in dojenčke?
Materino mleko je visokokakovostna in obenem tudi najcenejša hrana za otroka. Vsebuje vse hranljive snovi, potrebne za otrokovo rast in razvoj, ter ima številne imunološke, razvojne in psihološke prednosti. Zato strokovnjaki poudarjajo, da dojeni otroci, ki ustrezno pridobivajo težo, v prvih šestih mesecih ne potrebujejo druge hrane. To pravzaprav dokazuje, kako kakovostno je v resnici materino mleko.
Biološka zgradba materinega mleka se spreminja. Spoznajte njegove glavne zaščitne elemente
Kolostrum, mlezivo oziroma izloček mlečne žleze v prvih dneh po porodu, deluje protibakterijsko in protivirusno ter vsebuje imunsko kompetentne celice (polimorfonuklearne levkocite, makrofage, limfocite T in B), glikoprotein laktoferin s protivirusnim, protibakterijskim, protivnetnim in antioksidativnim delovanjem, protibakterijski encim lizocim, nukleotide z imunoprotektivno vlogo, nujne za rast in razvoj prebavnega sistema in glave, organsko kislino tavrin za razvoj osrednjega živčnega sistema in očesne mrežnice ter aminokislino glutamin s pomembno vlogo v celični presnovi. Kolostrum torej ščiti, zrelo mleko pa daje občutek sitosti in zadovolji vse prehranske potrebe, saj v nasprotju s kolostrumom vsebuje več ogljikovih hidratov, zlasti laktoze in sestavljenih OH, več maščob in nekoliko manj beljakovin.
Razlogi, zakaj kravje mleko ne more nadomestiti materinega
Materino mleko:
- izboljša delovanje imunskega sistema,
- je zaradi maščob, ki jih vsebuje, glavni vir energije za otroka,
- naravna probiotična bakterija Lactobacillus bifidus, ki je del normalne črevesne mikroflore, varuje prebavni sistem pred patogenimi bakterijami,
- kolostrum deluje kot naravno odvajalo in pomaga pri odvajanju prvega blata,
- ugodno vpliva na razvoj vidnega sistema,
- manjša tveganje za razvoj alergijskih bolezni, bronhialne astme in atopijskega dermatitisa,
- ima pomembno vlogo pri zaščiti pred uroinfekti, virusnimi vnetji (gripa) in drugimi respiratornimi okužbami v času obdobja dojenčka,
- zagotavlja boljši imunski odziv na cepljenje proti nalezljivim otroškim boleznim,
- vsebuje trikrat nižjo koncentracijo mineralov kot kravje mleko in zato ne obremenjuje sečil in prebavil,
- preprečuje zaprtje in zmanjšuje možnost driske,
- v poznejših življenjskih obdobjih zmanjšuje tveganje za nastanek kroničnih bolezni, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen in multipla skleroza,
- niža koncentracijo holesterola v krvi in preprečuje debelost,
- v nasprotju s kravjim mlekom ne vsebuje betakazeina tipa A, katerega povečane količine vplivajo na nastanek sladkorne bolezni tipa 1 in nevropsihiatričnih motenj,
- varuje pred rakom in levkemijo v otroštvu,
- niža tveganje sindroma nenadne smrti dojenčka,
- pripomore k razvoju inteligence, zato dojeni otroci kot odrasli dosegajo višji IQ in boljše rezultate na testih kognitivnih sposobnosti,
- je povezano z nižjo verjetnostjo za razvoj vedenjskih težav.
Dojenje dobro vpliva tudi na matere
Raziskave kažejo, da je dojenje nadvse koristno tudi za matere. Dolgotrajno dojenje namreč niža tveganje za sladkorno bolezen, srčno in možgansko kap ter raka dojk in jajčnikov. Ženske, ki so dojile vsaj enega otroka, so manj izpostavljene tveganju za nastanek endometrioze. Dojenje porablja kalorije in ženskam, ki dojijo dlje časa in so bile pred nosečnostjo pretežke, pomaga izgubljati kilograme. Ima tudi pozitivne psihične učinke, saj je povezano z manjšim tveganjem za poporodno depresijo.
Foto: Pixabay, Pexels
