Sladkor ima dober okus z razlogom: evolucijsko smo se nanj navadili v času, ko je bil med redka, a zelo energijsko bogata poslastica, ljudje pa so bili takrat veliko bolj telesno dejavni že zavoljo preživetja, poroča The Guardian.
Danes je sladkor zelo dostopen, poleg tega se ljudje precej manj gibamo. Mnogi ljudje zaužijejo preveč sladkorja, kar se odraža v slabšem zdravju.
Pa je sladkor problematičen samo zato, ker vsebuje veliko kalorij in malo hranil, ali ima še druge škodljive učinke?
Sladkorja ne zaznavamo vsi enako
“Telo se začne odzivati takoj, ko sladkor pride v stik z jezikom,” je za The Guardian pojasnila dietetičarka Dawn Menning. Pravi, da ga možgani prepoznajo kot hiter vir energije in aktivirajo sistem nagrajevanja, pri čemer se sprosti dopamin – snov, ki povzroča občutek ugodja.
Zanimivo je, da sladkorja ne zaznavamo vsi enako. Raziskava iz leta 2015 je pokazala, da imajo enojajčni dvojčki bolj podoben občutek za sladek okus kot dvojajčni dvojčki ali drugi sorojenci. Znanstveniki so ocenili, da genetika pojasni približno 30 odstotkov razlik v občutljivosti za sladko, ni pa jasno, ali to dejansko vpliva na količino zaužitega sladkorja.
Kaj se zgodi v telesu po zaužitem sladkorju, je odvisno tudi od vrste sladkorja
Glukoza, ki jo dobimo predvsem iz škrobnatih živil (npr. kruh, testenine, krompir), deluje nekoliko drugače kot fruktoza, ki je v večjih količinah prisotna v sadju in sadnih sokovih. Namizni sladkor (saharoza) in večina sladkih živil vsebujeta kombinacijo obeh.
“Glukoza povzroči, da trebušna slinavka izloči inzulin – hormon, ki poenostavljeno rečeno pomaga odstraniti glukozo iz krvi in jo usmeriti tja, kjer jo telo potrebuje – lahko se shrani v mišicah ali jetrih kot glikogen, lahko pa pretvori v maščobo,” pojasnjuje profesorica nutricionistike Sarah Berry s King’s College London.
Fruktoza pa ne spodbuja izločanja inzulina tako kot glukoza. Neposredno pride v jetra, kjer se prav tako lahko pretvori v glikogen ali – če je zaužijemo preveč – v maščobo.
Uživanje kateregakoli od teh dveh vrst sladkorja v prevelikih količinah, lahko poveča raven trigliceridov v krvi. Ti so sicer pomembni za energijo, vendar njihova povišana raven povečuje tveganje za bolezni srca, možgansko kap in vnetje trebušne slinavke. Fruktoza je bolj problematična za ljudi z večjim tveganjem za zamaščenost jeter, glukoza pa za tiste, ki imajo težave z uravnavanjem inzulina.
Po besedah Berryjeve lahko ponavljajoči se in pretirani porasti inzulina povečajo vnetne procese v telesu. Pravi, da vnetje samo po sebi ni nujno slabo – v telesu se dogaja ves čas – težava nastane, ko je prekomerno in dolgotrajno.
Tudi tako imenovani ‘sugar rush’ po zaužitju sladkorja je pravzaprav mit
Že leta 1995 so raziskovalci v obsežni analizi ugotovili, da sladkor ne vpliva na vedenje ali miselne sposobnosti otrok ter da so prepričanja staršev verjetno posledica pričakovanj in splošnih predstav. Podobno je pokazala tudi analiza iz leta 2019, ki ni našla vpliva ogljikovih hidratov (vključno s sladkorjem) na razpoloženje. Nasprotno – v prvi uri po zaužitju se je pojavila večja utrujenost in manjša budnost. Še večja težava pa nastopi po tem, ko raven inzulina pade, kar spremlja tudi padec energije.
“Naše raziskave kažejo, da ljudje po takšnem padcu občutijo večjo lakoto. Pri naslednjem obroku zaužijejo v povprečju 80 kalorij več, čez cel dan pa celo približno 320 kalorij več,” pravi Berryjeva.
To pomeni, da lahko zajtrk, ki vsebuje predvsem ogljikove hidrate, kasneje vodi do večjega vnosa hrane.
Zato ni pomembno samo, koliko sladkorja zaužijemo, temveč tudi kdaj in v kakšni kombinaciji. Berryjeva pravi, da je odziv krvnega sladkorja praviloma ugodnejši zjutraj, saj smo takrat bolj občutljivi na inzulin kot popoldne.
Poleg tega telo sladkorje bolje predela, če jih zaužijemo kot del uravnoteženega obroka, ki vsebuje tudi zdrave maščobe in beljakovine.
Poskusi popolnega izravnavanja krvnega sladkorja, ki jih promovirajo nekateri vplivneži, niso potrebni – porast glukoze v krvi po obroku je normalen telesni odziv. Pomembno je le, da ni pretiran.
Viri:
– The Guardian, What does sugar do to your body – and how can you avoid a slump?. Dostopno na: https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2026/jan/12/what-does-sugar-to-do-your-body-how-avoid-slump. Zadnji dostop: Januar 2026
– Cambridge University, A Common Genetic Influence on Human Intensity Ratings of Sugars and High-Potency Sweeteners. Dostopno na: https://www.cambridge.org/core/journals/twin-research-and-human-genetics/article/common-genetic-influence-on-human-intensity-ratings-of-sugars-and-highpotency-sweeteners/371FA1FE567F3ECA1745B5946D3D9126. Zadnji dostop: Januar 2026
– Wyatt P, Berry SE, Finlayson G, et al. Postprandial glycaemic dips predict appetite and energy intake in healthy individuals. Nat Metab. 2021 Apr;3(4):523-529. doi: 10.1038/s42255-021-00383-x. Epub 2021 Apr 12. Erratum in: Nat Metab. 2021 Jul;3(7):1032. doi: 10.1038/s42255-021-00436-1. PMID: 33846643; PMCID: PMC7610681.
