PET-CT je najnovejša in najbolj natančna metoda diagnostike raka. Z njim lahko določimo natančno velikost, položaj, aktivnost in napredovanje možnega raka. V eni preiskavi so združene prednosti dveh različnih medicinskih tehnologij.
PET-CT je jedrska medicinska diagnostična metoda, sestavljena iz dveh delov – pozitronske emisijske tomografije (PET) in računalniške tomografije (CT). PET je funkcionalna slikovna preiskava, ki s pomočjo vbrizganja radiofarmakov prikaže predvsem delovanje tkiva in organov, torej presnovo in stopnjo presnovne aktivnosti celic. Je trenutno najbolj občutljiva metoda molekularnega slikanja in spada k standardom spremljanja bolnikov z različnimi vrstami raka.
Preiskava PET-CT se uporablja predvsem v onkologiji, še posebej uporabna je za lokalizacijo tumorja in kadar so bile z zgodnejšo diagnostično obdelavo odkrite metastaze, primarni tumor pa ni znan. Uporabna je tudi v nevrologiji za diagnosticiranje alzheimerjeve in parkinsonove bolezni ter v kardiologiji, pomaga pa tudi pri odkrivanju vnetij in okužb.
Ker ta metoda pregleda praktično celotno telo bolnika naenkrat, je primarna diagnostična metoda za določitev stopnje razširjenosti bolezni. Z njo je mogoče jasno videti, kje v telesu so metastaze in stopnjo maligne bolezni. PET-CT torej spremlja in ocenjuje napredovanje bolezni ter razkriva lokalno ponovitev osnovne ali druge bolezni.
PET-CT je še posebej pomemben pri spremljanju učinka zdravljenja, saj je s to metodo jasno razvidno, ali je bilo tumorsko tkivo pri kirurškem posegu popolnoma odstranjeno in ali sta bila kemoterapija ter zdravljenje z obsevanjem učinkovita.
Pri preiskavi se najpogosteje uporablja radiofarmak fluorodeoksiglukoza, ki se vbrizga in služi za prikaz presnove glukoze v celicah, s čimer prikaže aktivnost maligne bolezni ali presnovno aktivnost srca in možganov pri neonkoloških indikacijah.
S preiskavo PET-CT je zajeto telo od lasišča do sredine stegen, pri nekaterih indikacijah, kot je diagnoza melanom, sarkom in podobne, pa vključuje celotno telo do stopal.
PET-CT preiskava prikaže presnovne spremembe, ki se v organu ali tkivu pojavijo na celični ravni. To je pomembno, saj se bolezen pogosto začne prav na celični ravni. CT in MRI pa teh sprememb ne prikažeta.
PET preiskave lahko zaznajo zelo zgodnje spremembe v vaših celicah, medtem ko CT in MRI zaznata kasnejše spremembe, saj bolezen spremeni strukturo organov ali tkiv.
Pri preiskavi je bolnik izpostavljen ionizirajočemu sevanju, vendar je obsevanje telesa v medicinsko sprejemljivih mejah, zato za bolnika ne predstavlja večje nevarnosti. Kljub vsemu je preiskava v času nosečnosti odsvetovana. Omejitve veljajo tudi za ženske, ki dojijo, pri ledvičnih in sladkornih bolnikih, bolnikih s hipertirozo ter tistih, ki so gibalno omejeni ali nezmožni mirovati.
Pred preiskavo bolnik prejme pisna navodila. Pred preiskavo naj vsaj šest ur ne je in ne pije. Zadnji obrok naj bo bogat z beljakovinami in maščobami, ogljikovim hidratom (sladkorjem) naj se bolnik izogiba. Zelo pomembno pa je, da je dobro hidriran, saj se tako izboljša diagnostična vrednost preiskave in zmanjša doza sevanja. Pred preiskavo ni priporočljivo uživanje alkohola, nikotina ter intenzivna telesna aktivnost.
Bolnik lahko na dan preiskave vzame svoja običajna zdravila, če zdravstveno osebje ne naroči drugače. Sladkorni bolniki pred preiskavo ne vzamejo zdravil, inzulina pa naj si ne vbrizgajo vsaj dve uri pred preiskavo.
Preiskava običajno traja 30 minut in je neboleča, treba pa je popolnoma mirovati. Ker bolnik po končani preiskavi še vedno seva, ni priporočljivo, da je tisti dan v bližini nosečnic in majhnih otrok.
