Znanje Slovencev o dejavnikih tveganja za nastanek kožnega raka je pomanjkljivo in celo slabše kot je bilo. “Ugotovili smo, da so ljudje leta 2011 bolje prepoznavali dejavnike tveganja za kožnega raka v primerjavi z letom 2019: UV-sevanje je bilo leta 2011 kot tvegano prepoznano v 88,3 odstotkih, leta 2019 samo v 65,3 odstotkih,” opozarja dermatologinja doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., predstojnica Dermatovenerološke klinike, UKC Ljubljana. Prav tako je zaskrbljujoča slaba seznanjenost z možnimi škodljivimi učinki UV-sevanja med dijaki, ne poznajo tveganj sončenja in solarija ter le redki se primerno zaščitijo, je pokazala raziskava, ki jo je NIJZ opravil v šolskem letu 2022/2023.
Pravila varne izpostavljenosti UV-sevanju:
- Soncu se izogibamo med 10. in 16. uro
- Spremljamo UV indeks
- Ko smo na soncu, se zaščitimo z oblačili, pokrivali, sončni očasli
- Vsaki dve uri nanašamo pripravke za zaščito pred soncem z zaščitnim faktorjem 50 (ne manj kot 30)
- Ne uporabljamo solarijev
“Poleg naštetega, ne smemo pozabiti na samopregledovanje kožnih znamenj ter na redne dermatološke preglede kože, kar je še posebej pomembno pri ljudjeh z večjim tveganjem za kožni melanom; to so ljudje s svetlimi lasmi ter ljudje z rdečimi lasmi in pegami,” še opozarja dr. Planinšek Ručigajeva.
Stališče Svetovne zdravstvene organizacije je, da so majhne količine UV sevanja koristne za zdravje in imajo bistveno vlogo pri nastajanju vitamina D, vendar za to v poletnem času zadostuje že 5 do 15 minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa, denimo obraz, roke, dva ali trikrat na teden.
Izpostavljenost v otroštvu podvoji tveganje za raka kasneje
NIJZ opozarja, da je v Sloveniji delež kožnega melanoma, povezanega z UV-sevanjem, približno 90-odstoten. Še posebej pa je sončenje tvegano za otroke, opozarja onkologinja doc. dr. Barbara Perić, dr. med., iz Onkološkega inštituta: “Velika izpostavljenost soncu do 10. leta starosti skoraj podvoji tveganje za kožnega raka kasneje v življenju.“
V Sloveniji za kožnim nemelanomskim rakom zboli približno 3.000 ljudi na leto, za invazivno obliko kožnega melanoma pa skoraj 700.
Ne pozabimo na oči
Ne smemo pa pozabiti, da UV sevanje povzroča tudi akutne in kronične okvare oči, denimo snežno slepoto, prezgodnji nastanek sive mrene, degenerativne spremembe na roženici in veznici in kožni rak na vekah. “UV-indeks je za oko zavajajoč, saj se tudi brez neposrednih sončnih žarkov UV-sevanje odbija od površin, kar vpliva na večjo izpostavljenost oči. Zato se je treba zaščititi s pokrivali in s sončnimi očali, izjema so le otroci do 10. leta starosti, kjer je uporaba sončnih očal priporočljiva le v ekstremnih svetlobnih pogojih, kot so visoka nadmorska višina in ob vodi,” je povedala spec. oftalmologije Ana Gornik, dr. med., z očesne klinike UKC Ljubljana.
Faktor 30 res nudi dvakrat boljšo zaščito kot faktor 15?
Pred časom je dermatologinja asist. dr. Tanja Prunk Zdravković, dr. med., za Med.Over.Net razblinila nekaj mitov, ki v povezavi s soncem oziroma UV-žarki krožijo v javnosti:
- Ali krema z zaščitnim faktorjem 30 res nudi dvakrat boljšo zaščito kot krema s faktorjem 15?
“Zaščitni faktorji segajo od 2 do preko 70. Večji faktor zaščite pomeni, da krema nudi dalj časa trajajočo zaščito. Kot primer recimo, da nezaščitena koža postane opečena po desetminutni izpostavljenosti soncu. Krema z zaščitnim faktorjem 15 bi to kožo ščitila pred nastankom sončnih opeklin 150 minut. Zdi se, da krema z zaščitnim faktorjem 30 nudi dvakrat boljšo zaščito kot ta s faktorjem 15, vendar pa to ni povsem res. Krema z zaščitnim faktorjem 15 namreč filtrira približno 93 odstotkov UVB žarkov, krema s faktorjem 30 filtrira 97 odstotkov, krema s faktorjem 50 pa filtrira 98 odstotkov.” - Ali nudijo kreme z zaščitnim faktorjem višjim od 50 boljšo zaščito?
“Po mnenju Ameriškega združenja za dermatovenerologijo in FDA uporaba krem za sončenje, ki imajo zaščitni faktor večji od 50, ni potrebna, saj ne obstaja zadostnih dokazov, ki bi potrjevali, da ti izdelki nudijo dodatno zaščito.” - Če je oblačno, ne potrebujemo zaščite pred soncem?
Skozi oblake prodre do zemlje približno 80 odstotkov UV sevanja, zato se je treba pred soncem zaščititi tudi če je oblačno. - So otroci manj občutljivi na sonce kot odrasli?
“Ravno obratno. Sončne opekli v otroštvu in mladostništvu so dokazan dejavnik tveganja za kožnega raka.”
Kot je še povedala dr. Prunk Zdravkovičeva, v zdravniki v dermatoloških ambulantah vsakodnevno srečujejo paciente, ki nosijo posledice v preteklosti prevelike izpostavljenosti sončni svetlobi. “Naj izpostavim nemelanomske kožne rake, bazalnocelični in skvamoznocelični karcinom, le ti se lahko na koži kažejo kot ranica, ki se ne zaceli, kot biserna bunčica, ki počasi raste, kot sveža pordela koža, na kateri se naredi krasta. Hujša oblika kožnega raka je melanom, ki, če ni ugotovljen pravočasno, lahko zaseva v bezgavke in notranje organe ter je lahko smrten. Na srečo je ob zgodnjem odkrivanju in pravočasnem začetku zdravljenja preko 90 odstotkov primerov tega raka ozdravljivega. Žal število obolelih z melanomom narašča.”
Poletje že trka na vrata. Da vam težko pričakovanih poletnih dni in zasluženih počitnic ne bodo pokvarile s poletnim časom povezane tegobe (denimo sončne opekline, piki žuželk, bolezen med dopustom in še kaj), ki se v nekaterih primerih lahko spremenijo tudi v resnejše zdravstvene posledice, spremljajte naš portal, kjer bomo naslednje dva meseca objavljali uporabne informacije in preventivne ukrepe, s katerimi bo to poletje še bolj brezskrbno.
