V zadnjih 50 letih je cepljenje rešilo 154 milijonov življenj, več kot 100 milijonov od teh je bilo dojenčkov. Vendar se nekateri še zmeraj bolj bojijo stranskih učinkov cepiv kot pa bolezni proti katerim ta cepiva ščitijo. Je to zato, ker bolezni ni več in ne vidimo več kako hude so bile posledice?
Zakaj je cepljenje eden od temeljev javnega zdravja so na STA okrogli mizi spomnili spec. klinične mikrobiologije prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., spec. infektologije in pediatrije doc. dr. Marko Pokoron, dr. med., in spec. infektologije David Zupančič, dr. med.
Tako hud krč, da ti mišice lahko polomijo rebra ali kosti
Kar nekaj bolezni danes zaradi cepljenja ne srečujemo več: otroške paralize ni zadnjih 10 let, zadnji primer davice je bil leta 1967 – v letu 1946 pa je za to boleznijo zbolelo več kot 2.000 ljudi, od tega jih je več kot 100 umrlo. Prav tako je znatno manj bolezni, ki jo povzroča Haemophilus influenzae tip 2, ki je prav tako povzročala hude okužbe, predvsem pri otrocih, mlajših od pet let. Ne smemo pa pozabiti tudi na tetanus, ki ga, podobno kot Haemophilus influenzae tip 2, srečujemo predvsem pri starejših, ki še niso bili cepljeni, je uvodoma povedal dr. Marko Pokorn.
David Zupančič je ob tem opozoril, da se v javnosti zelo veliko govori o tem, zakaj so ljudje proti cepljenju, relativno malo pa o tem, zakaj se je pomembno cepiti. “Na facebooku se ne ustavljajo skupine ozaveščenih staršev, ki opozarjajo, kaj se lahko zgodi, če otrok dobi davico. Če otrok dobi davico, se mu lahko odlušči sluznica lastnega žrela in ga zaduši, medtem ko ima toksin v krvi in mu zraven uniči srce. Ob tetanusu pa zaradi delovanja strupa, ki ga izloča bakterija, pride do tako hudih krčev mišic, da človeku lahko lastna muskulatura (mišičje) zlomi rebra ali kosti. To so grozljive bolezni. Ker tega ni, se o tem ne govori,” je bil nazoren.
Zanimanje šele, ko se zgodi tragičen zaplet
Zupančič je povedal, da je po nedavni smrti osnovnošolca zaradi meningokoka dobil veliko sporočil, tudi iz medijev, če bi lahko kaj več povedal o tej okužbi. Kot pravi, je meningokok redka okužba, v Sloveniji je na leto je približno 20 invazivnih okužb, ampak je zaradi tragičnega zapleta pridobila na pozornosti. Ko se zgodi ekaj tragičnega, se ljudje ustrašijo in bi se zaščitili. “Ker tega ne bi imeli.” Zakaj pa ni toliko zanimanja za pnevmokoke? “Pnevmokoki so glavni povzročitelj meningitisa in pljučnice pri mlajših od pet let. Povzročajo več smrti kot malarija. Od leta 2000 obstaja konjugirano cepivo, kar pomeni, da je učinkovito tudi pri otrocih, ker je ojačano s proteini. To cepivo zmanjša pojavnost invazivnih pnevmokoknih okužb za 90 odstotkov. Ta imunost pa se prenese tudi na starše in stare starše: zaradi tega je 75 odstotkov manj bakteriemij (op. a. prisotnost bakterij v krvi) pri odraslih. To je res neverjeten dosežek,” je bil navdušen Zupančič. Je pa priznal, da je pomembno, kako se o cepljenju komunicira z javnostjo in ljudmi:“»Ne sme biti ‘Jaz vem, ubogaj me’, temveč ‘Naj ti razložim, zakaj je dobro danes cepiti zdravega otroka, ki bo jutri imel zaradi tega vročino. Ko grem s hčerko k zdravniku, vprašam le ‘Kaj mi lahko še ponudite?’ Ker vem, kaj s tem dobi. Ljudje morajo razumeti, kaj s cepljenjem dobijo, da bodo za to hvaležni.”
Na spletu kroži veliko neresničnih informacij. Treba je biti pozoren, čemu verjamemo.
David Zupančič
So učinkovita le obvezna cepljenja?
Dr. Pokorn je opozoril še na eno napačno percepcijo, s katero se srečuje: da so učinkovita le obvezna cepljenja, priporočena pa ne. To seveda ni res. “Če stroka priporoča cepljenje ali nek ukrep, to priporočamo zato, ker obstajajo številni dokazi za to, da je učinkovit(o). Je pa na vsakem posamezniku, da se odloči, ali se bo naših priporočil držal ali ne,” je povedal. Dodal je, da je v Sloveniji obvezno cepljenje proti devetim boleznim, delež precepljenosti proti tem pa je neprimerno višji kot proti priporočenim.
Ko gremo čez cesto, ni obvezno, da pogledamo levo in desno. Globe zaradi tega ne bomo dobili. Je pa vsekakor priporočljivo, da to naredimo, saj precej zmanjša možnost, da doživimo nesrečo,
je slikovito ponazoril pomembnost priporočenih cepljenje David Zupančič.
Od zlomov reber, do krvavitev v glavi …
“Cepljenje proti nekaterim boleznim nudi zgolj individualno zaščito (tako je cepljenje proti tetanusu), cepljenje proti drugim boleznim pa lahko ob dovolj visokem deležu cepljenih lahko nudi kolektivno imunost. Vsa cepiva niso enako učinkovita, denimo cepivo proti oslovskemu kašlju nudi zaščito nekaj let, zato je treba zaščito obnavljati s poživitvenimi odmerki. Ključno pa je, da je predvsem dovolj visoka precepljenost v skupinah, ki jih določena bolezen najbolj prizadene – pri oslovskem kašlju so to dojenčki in otroci, pa tudi nosečnice,” je poudaril dr. Marko Pokorn. Dodal je, da če se nosečnica cepi proti oslovskemu kašlju v zadnjem trimesečju nosečnosti, bo imel otrok po rojstvu veliko protiteles in bo dobro zaščiten. “Imel bo bistveno manjšo možnost, da bi zbolel v najbolj ranljivem obdobju, oziroma če bo zbolel, bo bolezen bistveno lažja, kot je pri novorojencih necepljenih mater. Oslovski kašelj namreč najbolj ogroža dojenčke v prvih mesecih življenja.”
Oslovskemu kašlju kitajci pravijo 100-dnevni kašelj. Otrok kašlja v napadih, ki so za telo lahko zelo izčrpavajoči, in lahko povzročijo hude zaplete – od zlomov reber, do krvavitev v glavi. To so res neustavljivi napadi kašlja.
Dr. Marko Pokorn
Dr. Ihan pa je spomnil, da smo ljudje vajeni, da se veliko cepi v otroštvu, vendar se je s staranjem prebivalstva pokazalo, da se veliko trpljenja in nepotrebnih hospitalizacij ter smrti prepreči s premišljenim cepljenjem starejših ljudi. “Po eni strani, ker je že dolgo časa minilo od takrat, ko so bili te ljudje cepljeni, poleg tega je njihov imunski sistem precej manj učinkovit kot je pri mlajših. Zlasti respiratorne okužbe vsako leto zahtevajo velik davek, predvsem v domovih za starejše.“
Zmanjševanje bremen nalezljivih bolezni
Zelo dober in učinkovit način za zmanjšanje bremen določenih bolezni v populaciji pa je tudi pasivna imunizacija z dodajanjem protiteles, pri čemer zaščita nastopi takoj, je razložil dr. Marko Pokorn. “Ena takih je tudi zaščita pred respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Gre za zdravilo z monoklonskimi protitelesi, ki se daje prezgodaj rojenim otrokom ali otrokom z določenimi kroničnimi boleznimi ali prirojeno srčno napako, ker to skupino oseb RSV lahko zelo ogroža. V nekaterih državah so na ta način zaščitili celo generacijo novorjencev in bistveno zmanjšali obolevnost z RSV.“
Dr. Ihan pa je dodal, da obstajaita tudi dve cepiv proti RSV, ki bosta namenjeni starejšim in nosečnicam. “Podobno kot pri oslovskem kašlju, se bodo lahko cepile nosečnice, da bo po rojstvu, v najbolj zgodnjem in ranljivem obdobju, zaščiten dojenček,” je pojasnil. Kot pravi, se trenutno v kliničnih raziskavah preučuje ogromno cepiv: proti tumorjem, alergijam, avotimunim boleznim … in seveda tudi proti okužbam. “Veliko skupin se ukvarja s cepivom proti virusu Epstein-Barr (EBV), ker se ve, da ta virus povzroča limfome in ima pomembno vlogo pri nastanku MS. Potem so tu še CMV, HIV …“
Posebna zgodba o uspehu pa je cepivo proti HPV: “Gre za primer okužbe, za katero se je zdelo nemogoče narediti cepivo. Vendar cepivo imamo in je zelo učinkovito. Ko je postala jasna povezava med virusom HPV in nastankom raka, so se združeli znanstveniki različnih področij in naredili cepivo, ki ob prvem stiku z okužbo prepreči virusu, da okuži bazalno plast celic, iz katerih se naredi rak. Zato je zelo pomembno cepljenje pred prvim stikom z virusom,” je sklenil dr. Alojz Ihan.
