V intervjuju za revijo GQ je Pitt povedal, da meni, da ima prozopagnozijo, izjemno redko nevrološko bolezen, ki otežuje razlikovanje obrazov.
“Nihče mi ne verjame!” je dejal 58-letni Pitt, ki uradno še nima potrjene diagnoze. “Želim si spoznati še koga, ki ima to bolezen.” To je tudi razlog, zakaj je zadnje čase več doma.
Ljudje s to boleznijo imajo težave pri razlikovanju med družinskimi člani ali celo pri prepoznavanju svojega obraza na skupinskih fotografijah. Težave imajo tudi s prepoznavanjem ljudi zunaj konteksta, na primer, ko v trgovini z živili zagledajo sodelavca.
Približno 2,5 % dojenčkov in majhnih otrok se rodi s to boleznijo, je povedal Dr. James Galvin, direktor Celovitega centra za zdravje možganov Univerze v Miamiju.
Prozopagnozija se lahko razvije tudi zaradi poškodbe možganov, degenerativne oblike bolezni pa so povezane z boleznimi, kot je Alzheimerjeva bolezen, je Galvin povedal v sporočilu za javnost univerze.
Lahko se pojavi ob rojstvu zaradi poškodbe dela možganov, imenovanega fuziformni girus, ki velja za ključno strukturo za vizualno interpretacijo na visoki ravni, kot je prepoznavanje obrazov in predmetov.
Pri ljudeh, katerih je to stanje posledica poškodbe ali bolezni možganov, je običajno posledica napake v desnem temporalnem ali okcipitalnem delu možganov, ki sta ključna za spomin in obdelavo vida.
Otroci s prozopagnozijo imajo lahko težave pri spremljanju zapletov v televizijskih oddajah in filmih, ker težko prepoznavajo različne like. Vendar jim gre bolje pri risankah, saj so liki preprosto narisani z jasno opredeljenimi značilnostmi in oblačili, ki jih nosijo v vsakem prizoru.
Za to stanje ni posebnih terapij. Namesto tega se ljudje prilagodijo tako, da za prepoznavanje ljudi uporabljajo druge znake – oblačila, glas, obliko telesa, pričesko ter barvo in odtenek kože, je dejal Galvin. V teku so klinična preskušanja, ki preučujejo uporabo računalniško podprtega učenja za pomoč pri prepoznavanju obrazov.
Prozopagnozija je nevrološka motnja, za katero je značilna nezmožnost prepoznavanja obrazov. Znana je tudi kot obrazna slepota ali obrazna agnozija. Izraz izhaja iz grških besed “obraz” in “nepoznavanje”. Glede na stopnjo prizadetosti imajo nekateri ljudje s prozopagnozijo težave le s prepoznavanjem znanega obraza, drugi ne morejo razlikovati med neznanimi obrazi, tretji pa morda sploh ne morejo razlikovati obraza od predmeta. Nekatere osebe s to motnjo ne morejo prepoznati lastnega obraza. Prozopagnozija ni povezana z motnjami spomina, izgubo spomina, slabšim vidom ali učnimi težavami. Lahko je posledica možganske kapi, travmatske poškodbe možganov ali nekaterih nevrodegenerativnih bolezni. V nekaterih primerih gre za prirojeno motnjo, ki je prisotna ob rojstvu, čeprav ni nobene možganske poškodbe. Prirojena prozopagnozija je verjetno posledica genetske mutacije ali delecije. Pri otrocih z avtizmom in Aspergerjevim sindromom je pogosto prisotna določena stopnja prozopagnozije, ki je lahko vzrok njihovega motenega socialnega razvoja.
