V zadnjih dveh desetletjih beležimo velik napredek pri razvoju različnih, inovativnih in manj invazivnih terapij pri zdravljenju raka. Vsekakor je bilo do nedavnega še najmanj napredka opaženega na področju zdravljenja pljučnega raka. Imunoonkološka zdravila, ki so za zdravljenje določenih vrst pljučnega raka že na voljo v določenih državah Evropske Unije, izkazujejo dobre rezultate.
Kako delujejo imunoonkološka zdravila?
Klasične terapije, ki se uporabljajo pri zdravljenju različnih oblik raka, se osredotočajo na obolelo mesto (tumor) oziroma na rakave celice v telesu in poskušajo zmanjšati oziroma popolnoma zavreti bolezen. Imunoonkološka zdravila delujejo drugače in se ne osredotočajo na rakave celice, ampak na imunski sistem telesa. Največja sposobnost boja proti boleznim se namreč skriva v našem telesu – imunski sistem je obrambni mehanizem telesa, ki nas ščiti pred okužbami, rakom in drugimi boleznimi na način, da tuje organizme oziroma celice (tudi rakave) prepozna in jih uniči. Na splošno ni zelo velikih razlik med rakavimi in zdravimi celicami , včasih rakave celice na površini nosijo nenavadne snovi, imunski sistem pa vedno ne spozna rakave celice kot tujka, ker so podobne običajnim, zdravim celicam. Če imunski sistem rakave celice ne prepozna, je tudi ne more uničiti.
Do sedaj največkrat uveljavljene terapije pri zdravljenju raka običajno kombinirajo; to so kirurški posegi, radioterapija (obsevanje) in kemoterapija. Pri določenih vrstah raka se uporabljajo tudi tarčna zdravila (nekateri jih poimenujejo biološka). Vsi ti načini zdravljenja se osredotočajo na tumor oziroma obolelo mesto in so lahko zelo uspešni, žal pa pri določenih vrstah raka iz različnih vzrokov ne dajejo dobrih rezultatov.
Imunoonkološka zdravila prinašajo popolnoma nov koncept obvladovanja raka – zdravljenje ni usmerjeno v tumor oziroma rakavo celico, ampak v človekov imunski sistem in sicer tako, da specifično okrepi njegovo delovanje pri prepoznavanju in uničevanju rakastih celic.
Research and Diagnostic Tests for the Adaptive Immune System
Obeti imunoonkološkega zdravljenja
Raziskave in klinični testi so pokazali, da pri nekaterih vrstah raka imunoterapija daje izjemno dobre rezultate in da razvoj tovrstnih zdravil prinaša pozitivne obete za določene tipe raka, ki so še včeraj veljali za slabo ozdravljive. Če imunoonkološka zdravila danes že uspešno uporabljajo pri zdravljenju melanoma in pljučnega raka, pa klinične raziskave obetajo dobre rezultate pri zdravljenju raka glave in vratu ter trebušne slinavke. Klinične raziskave so bile nedavno razširjene še na dodatnih 30 različnih tumorjev. S temi raziskavami se poskuša oceniti in raziskati potencial imunoonkoloških zdravil pri različnih vrstah raka in v različnih stadijih, tako samih zdravil kot zdravljenja v kombinaciji z drugimi metodami.
Pljučni rak in imunoterapija
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je rak pljuč na prvem mestu v svetu po številu obolelih. Ocena je, da je samo v letu 2012 za rakom pljuč v svetu zbolelo 1,8 milijonov ljudi. Glavni vrsti raka sta nedrobnocelični (85-90% primerov pljučnega raka) in drobnocelični rak pljuč (10-15% primerov).
Eno od področij, kjer imunoonkološka zdravila obetajo največ, je napredovani nedrobnocelični rak pljuč.
Pri zdravljenju le-tega dobre obete kaže zdravilo pembrolizumab, ki je humanizirano monoklonsko protitelo, ki odpravi zavrtje imunskega odziva, kar pomeni, da zdravilo telesni imunski sistem okrepi in mu pomaga pri odkrivanju in premagovanju rakavih celic. Zdravilo je v fazi kliničnih raziskav pokazalo obetavne rezultate pri določenih vrstah raka, kjer so bili bolniki že zdravljeni ali pa so jih začeli zdraviti tudi s tem zdravilom.
Raziskave so pokazale, da so terapije s tem zdravilom bolj uspešne od klasičnih načinov zdravljenja pljučnega raka, da so stranski učinki manj izraziti. Raziskave so pokazale tudi, da je terapija s tem zdravilom zmanjšala tveganje za napredovanje bolezni in podaljšala obdobje brez napredovanja bolezni. Še preden se takšno zdravilo predpiše bolniku, se opravijo analize bioloških označevalcev (markerjev), s katerimi se zagotovi, da se terapija z imunoonkološkim zdravilom predpiše pravemu bolniku ob pravem času. Takšen način doprinaša k vzdržnemu zdravstvu, saj pravi bolnik prejme pravo zdravilo, noben bolnik pa ne ostane prikrajšan za pravo in učinkovito zdravljenje.
S tem zdravilom v nekaterih evropskih državah že zdravijo melanom in pljučnega raka, pred kratkim pa so zdravilo odobrili tudi za zdravljenje Hodgkinovega limfoma.
