V modernih družbah obstaja prepričanje, da naj bi bilo delo le domena odraslih, igranje pa domena otrok. Mnogi gledajo delo in igro kot dva ločena pojma, kar pa se je v zgodovini kazalo ravno nasprotno.
Delo in igra sta bila vsakodnevno povezana in skoraj nikoli ločena. Delo še zdaleč ni predstavljalo nekaj negativnega. Starši se niso obremenjevali in delali planov katera dela prepustiti otrokom in katera dela so primerna za otroke v določeni starosti. Delali so po občutku, pri delu so videli kaj otrok zmore in kaj je za otroka morda preveč. Pomoč otrok staršem pri raznih opravilih je bilo nekaj samoumevnega in nujnega. Delo je bilo skoraj vedno začinjeno še z skupnim humorjem, veseljačenjem in druženjem. Seveda je bilo marsikdaj tudi težko in bi otroci raje počeli kaj bolj zabavnega. Otroci so zato toliko bolj cenili čas, ko ni bilo potrebno poprijeti za delo in so lahko brezskrbno tekali in se podili za žogo. To je bila nagrada.
Nihče se ni spraševal ali otrok to zmore in večinoma si je pomagala vsa družina. Dandanes veliko staršev odlaša z vključevanjem otrok v vsakdanja opravila, ker se bojijo, da bodo otroku škodovali. Bojijo se, da bodo otrokom naložili preveč in da bodo zaradi dela česa prikrajšani. Strah je odveč. Z izogibanjem starši naredijo velikokrat nasprotno in tako le škodujejo otrokom. Otroci tako nimajo niti priložnosti, da bi se sproti, s svojim odraščanjem učili delovnih navad. Starši zaskrbljeno brskajo in iščejo informacije kdaj lahko otroku dajo kakšno zadolžitev. Ni pravil, ni omejitev, le zdrava kmečka pamet. Opazujte otroke, naj bodo poleg, ko kuhate, čistite, zalivate rože, zlagate oblačila, likate… Pustite jim, da se umažejo, da kdaj kaj polijejo, popackajo in zložijo stvari tako, da bodo še bolj zmečkane. Gotovo se velikokrat ujamete v trenutku, ko vam želi otrok pomagati. Kaj naredite takrat? Verjetno marsikateri starš takrat otroka umakne v drug prostor, da ima mir in da lahko čim hitreje dokonča trenutno opravilo. Ko delamo starši, naj se nam pridružijo tudi otroci. Nikoli ni prezgodaj.
Kasneje se bo otrok vključil v domača opravila, težje mu bo in težje bo razumel zakaj je potrebno delati, pomagati, biti soudeležen pri delu in ga ceniti.
Hitro se lahko razvijemo v služabnike otrok, nezavedno in potuhnjeno nas vodijo, da naredimo stvari, ki bi jih lahko naredili že zdavnaj sami. Zakaj je tako? Marsikdaj starši nimajo potrpljenja, volje, so utrujeni in raje opravijo obveznost hitro in sami. Učiti otroka, da pomaga, mu pokazati kako se določena stvar naredi, vse to zahteva kar nekaj truda, potrpljenja in volje. Velikokrat pridejo starši utrujeni domov, posedejo otroka pred televizijo, da lahko čim prej dokončajo nešteta gospodinjska opravila, ki jih čakajo. Mnogi niti ne pomislijo, da bi jim pri opravilih lahko pomagal tudi otrok.
Vse to je vzgoja. Ni lahko, je pa nujno in za otroka koristno. Kolikokrat vam otroci pomagajo pri kuhi? Gotovo se starši marsikdaj temu izognejo. Starši vedo, da bo kuhanje trajalo dlje in tudi čiščenje kuhinje bo potrojilo dolžino časa preživetega v kuhinji, če bomo kuhali skupaj z otrokom. Otroci lahko hitro postanejo razvajeni despoti.
Zadolžitve je potrebno prilagoditi starosti in sposobnostim otroka. Zelo je pomembno na kakšen način otroku povemo, da je potrebno pospraviti za sabo ali kako drugače prispevati v vsakdanja opravila. Še zdaleč ni dovolj, da mu samo povemo, da mora pospraviti. Pri navodilih moramo biti natančni in ga voditi kaj naj naredi. Otroka je potrebno postopoma navajati na delo in ga naučiti samostojnosti in delovnih navad.
Brez slabe vesti lahko predšolskemu otroku naložimo najmanj tri zadolžitve, saj je otrok pri tej starosti sposoben narediti že marsikaj. Samo pomislite kako vaš otrok že obvlada telefon, kako spretno menja programe na televiziji in brska po računalniku ali tablici. Torej zakaj starši sploh dvomimo v naše otroke in jih velikokrat ne vključimo v vsakodnevna opravila? Za najmlajše, v starosti od dveh let naprej so opravila kot so pospravljanje igrač, copat, nošenje krožnikov do pomivalnega stroja ali korita, brisanje prahu lahko zabava. Nalog ni potrebno postavljati v obliki ukazov, ampak igre, posebno pri predšolskih otrocih. Na tak način bo pomoč staršem postala otrokom nekaj samoumevnega, nujnega in tudi prijetnega. Pomembno je začeti dovolj zgodaj.
Otroke se tako uči, da imajo obveznosti in odgovornosti. Otrokom je potrebno postavljati meje in nalagati obveznosti. Posebno v tem hitrem, stresnem svetu to ni lahko in bi bilo za starše včasih najlažje, da naredijo vse sami. Prevečkrat govorimo o pravicah otrok, premalokrat o obveznostih. Oboje je zelo nujno. Otroci bodo tako bolj spoštovali svoje starše in ne nasprotno kot si morda misli marsikateri starš. Otrok je del družine in prav je, da si družina delo porazdeli. Otroku ponudite različne zadolžitve, seveda njegovim letom primerne. Otroci se začnejo hitro dolgočasiti, če morajo opravljati enaka dela. Nekateri starši nagrajujejo svoje otroke za pomoč doma. Kdo pa nagrajuje vas starši? Ali ni samoumevno delati, delati zase in za družino? Otroci naj imajo doma zadolžitve, saj bodo tako bolje razumeli, da je delo del življenja.
Starši, zapomnite si: Nikoli ne naredite namesto otroka tistega, kar lahko in zmore sam
Foto:Profimedia
