Debelost pri otroku je povezana z večjim tveganjem za različne bolezni skozi vse življenje. Je lahko vzrok mnogih psihosocialnih težav, s katerimi se otroci in mladostniki soočajo že v rani mladosti in se odražajo tudi v odrasli dobi. Nizka samopodoba, občutek manjvrednosti, krivde ali engotovosti, slabši šolski rezultati in osamljenost so otrokovi stalni spremljevalci, ki se izražajo v vedenjskih težavah. Razvija se lahko depresija ali motnje hranjenja. Za uspešno zdravljenje čezmerne telesne teže je predpogoj zgodnje odkrivanje, uravnotežena prehrana in redna telesna aktivnost že v fazi čezmerne prehranjenosti, tako da do porasta ITM v območje debelosti sploh ne pride.
Pri zdravljenju debelosti je najbolj uspešen timski pristop v sestavi pediatra, kliničnega dietetika, psihologa in fizioterapevta. V izjemnih primerih se uporablja medikamentozno ali operativno zdravljenje, ki terja obravnavo v terciarni ustanovi. O vplivu čezmerne telesne teže in debelosti ter prehrane na zdravstveno stanje otroka, mladostnika in kasneje odrasle osebe, smo se pogovarjali z Bredo Prunk Franetič, dr. med., spec. šol. med. ter vodjo zdravstvenega sektorja v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič.
V minulih 40 letih se je število debelih otrok in mladostnikov po svetu podeseterilo.Kakšne je definicija debelosti in mejne vrednosti?
Debelost je stanje prehranjenosti, ko je ITM nad 95.percentilo za otrokovo starost. Prekomerna prehranjenost oz. prekomerna telesna masa, ko je ITM med 85. in 95.percentilov.
Ali je debelost bolezen?
Debelost uvrščamo med bolezni za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Debelost zmanjšuje življenjsko kakovost, zvečuje obolevanje za številnimi boleznimi in skrajšuje življenjsko dobo. Debelost ima lahko za posledico mnoge zaplete. Zapleti so lahko presnovni in nepresnovni. Presnovni zapleti pri debelosti: hiperinzulinizem, zamaščenost jeter, sladkorna bolezen tipa 2, ledvični zapleti.
Nepresnovni zapleti: težave z dihanjem, ortopedske težave, kot so iksaste noge, ploska stopala. Debelost pa pomeni povečano tveganje za kardiovaskularne bolezni, povišan nivo holesterola in trigliceridov, povišan krvni tlak, hipertrofija miokarda, povečana možnost za nastanek raka, povečana možnost za možgansko kap, psihosocialne motnje.
Kakšne so lahko posledice čezmerne telesne teže iz otroštva v odrasli dobi?
Čezmerna masa pri otroku, vodi v čezmerno telesno maso tudi v odrasli dobi. To je stil življenja, ki vključuje prehrano in (ne)gibanje. Zato v program vključimo celo družino in uravnavamo telesno maso z zdravim slogom prehranjevanja in gibanja cele družine.
Kakšna je obravnava čezmerno prehranjenih otrok in mladostnikov pri nas?
Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS Debeli rtič je razvilo nov program zdravljenja debelosti in prekomerne telesne mase za otroke in mladostnike. Program MOJ IZZIV je interdisciplinarni pristop pri obravnavi prekomerno hranjenih otrok in mladostnikov, ki vključuje prehranske delavnice, delavnice gibalne aktivnosti in psihološke podpore. Dvotedenski program se izvaja timsko (zdravnik, prehranski svetovalec, psiholog, fizioterapevt in/ali delovni terapevt in kineziolog). Zdravilišče je razvilo edinstven program, ki vključuje aktivno prisotnost staršev-skrbnikov v času vmesnega konca tedna (sobota-nedelja). 14 dnevnemu taboru sledi mesečno spremljanje za obdobje enega leta. Več delavnic s predavanji, cindi delavnice za odrasle poteka na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. V program regulacije telesne mase na Debelem rtiču so vključeni tudi starši, ki aktivno sodelujejo v delavnicah uravnotežene prehrane in gibalne aktivnosti.
Kakšna pa je vloga športne vzgoje in gibanja v šoli in izven nje?
Namen športne vzgoje v šoli niso rezultati, temveč je cilj, da šolarji vzljubijo gibalne aktivnosti in jih z veseljem izvajajo vsakodnevno doma. Za otroke je potrebno vsaj 60 min. gibanja dnevno. V to štejemo tudi pot v šolo, hoja po stopnicah. Predlog ukrepov, priporočila: telesna dejavnost 60 minut dnevno, prehrana – uravnotežena, krepitev preventive za preprečevanje čezmerne telesne teže.
Prehranske navade so zelo pomembne
Kdo oziroma kaj vpliva na naše prehransko vedenje?
Na prehranske izbire vplivata individualna in strukturna raven. Osebni prehranski izbor je posledica posameznikovih kompleksnih odločitev, ki vključujejo njegovo psihološko stanje, željo po določeni hrani, znanje o prehrani, mnenje o zdravem prehranjevanju in odnos do njega, psihološke dejavnike in drugo. Strukturni vplivi pa so skupek prepletajočih se dejavnikov, na katere vplivajo medosebni odnosi (v družini, med sorodniki, prijatelji in znanci), fizično okolje (dostopnost; ekonomsko okolje, v katerem je hrana tržni proizvod), socialno okolje, socialni status (dohodek, izobrazba, spol) in kulturno okolje ter politike posameznih držav, ki so zelo vplivne pri ustvarjanju ugodnih pogojev za promocijo priporočenih prehranjevalnih navad. Zato je cilj potrošniškega izobraževanja, da bi udeleženci (mladostniki) z novim znanjem in pridobljenimi izkušnjami postali odgovorni potrošniki do sebe, družbe in naravnega okolja, v katerem živijo. V procesu potrošniškega izobraževanja, katerega cilj je sprememba vedenja, pa se moramo zavedati dejstva, da znanje in poznavanje določenih dejstev še ne pomeni želenega vedenja oziroma spremembe vedenja.
Kakšen pomen ima prehrana za posameznika?
Poleg zraka in vode je prehrana pomemben element, saj je po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zdrava prehrana tisti del zdravega načina življenja, ki človeka krepi, preprečuje bolezni in vpliva na visoko delovno storilnost. Največkrat s prehranjevalnimi navadami mislimo na izbor in količino hrane, ki jo uživamo in na delež posameznih živil v prehrani, zelo pomembni pa so tudi načini priprave hrane in pogostosti ter razporejenost dnevnih obrokov. Hrana vpliva tudi na trenutno počutje, razpoloženje, kognitivne sposobnosti in samopodobo.
Kakšen je naš odnos do hrane?
V Sloveniji v povprečju zaužijemo s hrano preveč nasičenih in premalo kakovostnih maščob ter preveč dodanih enostavnih sladkorjev. Ta živila v največji meri zaužijemo s predelanimi živili, ki imajo visoko energijsko vrednost. Raziskave kažejo, da uživamo premalo zelenjave, sadja, polnovrednih žit, stročnic ter rib. Z neustreznimi načini priprave hrane zaužijemo tudi škodljive trans maščobe. Z namenom povečanja ponudbe bolj koristnih živil, ki bodo tudi bolj dostopne, je nastal nacionalni portal o hrani in prehrani – Prehrana.si, kjer so predstavljene strokovne in razumljive informacije s področja prehrane v okviru Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025.
Ali veste, od kod pride hrana na naše police?
Namen zakonodaje, ki ureja področje označevanja, je omogočiti potrošnikom razumljive in ustrezne informacije o vsebini in sestavi živilskih izdelkov. Način zagotavljanja sledljivosti živil je zagotovljen z označevanjem živila in/ali z dokumentacijo, ki se vodi o določenem živilu. Potrošniku je treba zagotoviti ustrezne informacije, povezane z živilom oziroma hrano, ki jo kupuje saj so označbe na živilih določene z Uredbo (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Označba na živilu je vir informacij in predstavlja komunikacijo med proizvajalcem oziroma prodajalcem na eni strani in med kupcem oziroma potrošnikom na drugi strani. Za kupca oziroma potrošnika je najpomembnejše, da označba na živilu vsebuje vse potrebne informacije o živilu, kar mu omogoči ustrezno izbiro in uporabo živila. Izbrana kakovost je nova nacionalna shema kakovosti, ki je namenjena kmetijskim pridelkom oziroma živilom s posebnimi lastnostmi, ki se lahko nanašajo na sestavo, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo kasnejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu. Za označevanje proizvodov z označbo »izbrana kakovost« se lahko uporabljata dva zaščitna znaka: »izbrana kakovost« Slovenija, ki je namenjena kmetijskim pridelkom oz. živilom, ki so pridelana in predelana v Sloveniji ter zaščitni znak »izbrana kakovost«, ki je namenjena kmetijskim pridelkom oz. živilom ne glede na poreklo surovine.
Kaj pomeni ustrezno kombiniranje zdravih jedi?
Med ukrepe za zagotavljanje zdravja prebivalstva sodi tudi zagotavljanje čim boljših pogojev za zdravo prehranjevanje otrok, zato pri načrtovanju jedilnikov uporabljamo Smernice zdravega prehranjevanja. Priporočila za energijski vnos za različne starostne skupine in spol otrok in mladostnikov ter za vnos mikro in makrohranil so usklajena z Referenčnimi vrednostmi za energijski vnos ter vnos hranil. Pripravljeni obroki naj bodo sestavljeni iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil, kar bo ob ustreznem energijskem vnosu zagotovilo zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma. Priporočene kombinacije živil v obrokih dajejo prednost sadju in zelenjavi, kakovostnim ogljikohidratnim živilom (npr. polnovrednim žitom in žitnim izdelkom), kakovostnim beljakovinskim živilom (npr. mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobami, ribam, pustim vrstam mesa ter stročnicam) ter kakovostnim maščobam (npr. olivnemu, repičnemu, sojinemu olju in drugim rastlinskim oljem). V vsak obrok naj se vključi sveže sadje in/ali zelenjava, ki pomembno prispevata k vzdrževanju ustreznega hranilnega in energijskega ravnovesja. Pri obrokih naj se ponudi otrokom in mladostnikom zadostne količine pijač, predvsem zdravstveno ustrezne pitne vode.
Zakaj smo izbirčni in zakaj nam je zdrava hrana pogosto manj okusna?
Hrano izbiramo na podlagi dobrega okusa in videza, razpoložljivosti doma (in drugih okoljih), osvojenih prehranskih navad, poznavanja /navajenosti na določena živila in jedi ter reklam in spodbud iz okolice. Zdravo prehranjevanje posameznika največkrat ni premo-sorazmerno s posameznikovo informiranostjo o zdravi prehrani in prehranskih tveganjih za zdravje. Količina informacij, ki jih posameznik ima o vplivu prehrane na zdravje je sicer pomemben in nujen del v mozaiku prehranskih dejavnikov, ne predstavlja pa edinega pogoja. Hrana namreč poleg bioloških potreb zadovoljuje tudi družbene in kulturne, zato je posamezniki ne izbirajo zgolj v skladu z racionalnimi merili, temveč tudi čustveno. S hrano zaznamujemo različne življenjske dogodke, izražamo naklonjenost, skrb, gostoljubnost, stališča, svetovni nazor, hkrati je hrana pomemben gradnik posameznikove identitete, pokazatelj družbenega in gmotnega položaja. Zdravost prehranjevanja je odvisna tudi od strukturnih dejavnikov, na katere posameznik pogosto ne more vplivati, npr. dostopnosti in izbire živil, načina pridelave, predelave in proizvodne živil, stopnje obdavčitve živil.
Kaj sploh je zdrava prehrana?
Zdrava prehrana je varna, varovalna, uravnotežena in mešane sestave. Z varovalno prehrano preprečujemo nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni kot so npr. debelost, povišan krvni pritisk, presnovni sindrom. Varovalna prehrana vključuje živila, ki imajo varovalni učinek kot npr. oljčno olje, oreščki, kaše, polnozrnati mlevski izdelki, ribe, sadje in zelenjava. Z uravnoteženo prehrano preprečujemo nastanek deficitarnih bolezni kot npr. avitaminoza vitamina C povzroči bolezen skorbut. Varna prehrana je zdravstveno neoporečna in ne vsebuje kontaminantov kot. so patogeni mikroorganizmi, kemični strupi, tujki. V Sloveniji pri promociji zdrave prehrane uporabljamo prehransko piramido, ki temelji na načelih zdravega prehranjevanja Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljevanju SZO) oziroma CINDI (program za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki deluje v sklopu SZO).
Ali je pomembno redno uživati vse priporočene obroke?
Prav število dnevnih obrokov in izpuščanje zajtrka je lahko povezano z debelostjo, saj vpliva na energijsko bilanco posameznika. Obstaja tendenca, da od 3 do 6 obrokov dnevno izboljša sposobnost kontrole apetita. Redno uživanje zajtrka pozitivno vpliva na kontrolo apetita, odpornost na inzulin, količino glukoze v krvi in prispeva k manjši utrujenosti. Priporočeni energijski deleži posameznih dnevnih obrokov so za zajtrk 18 – 22 %, dopoldanska malica 10 – 15 %, kosilo 35 – 40 %, popoldanska malica 10 – 15 % ter večerja 15 – 20 %.
Ali znamo Slovenci pravilno izbrati živila in na podlagi česa jih izbiramo?
Obvezne oznake na živilih so ime živila, seznam sestavin, sestavine, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost, in katerakoli snov, dobljena iz njih, vsebnost hranilnih snovi in energijske vrednosti na 100 g živila, na porcijo ter preračunane vrednosti PDV (priporočeni dnevni vnos) neto količina snovi, datum minimalnega roka trajanja ali datum uporabe, kakršnakoli posebna navodila za shranjevanje ali uporabo. Naloga potrošnikov je, da te stvari preberejo in so nanje pozorni. Aplikacija prehranski semafor www.veskajjes.si, potrošniku omogoča, da sam določi prehranski profil živila ali pijače. Živila so označena na preprostejši in bolj razumljiv način, zato označevanje v obliki semaforja z rdečo, rumeno in zeleno barvo opozori potrošnika na tista hranila, ki so pomembna za zdravje (maščoba, nasičene maščobne kisline, sladkor in sol ter vlaknine), in potrošniku omogoča hitro primerjavo med istovrstnimi živili in mu s tem omogoči boljšo izbiro za zdravo prehranjevanje.
Zakaj je za žejo najbolje piti vodo?
Telo odraslega človeka je sestavljeno iz vode: odrasli moški jo vsebuje 60 %, ženska 50 % in dojenček 20 % vode. Dnevna izmenjava vode znaša okoli 6 % pri odraslem in okoli 20 % pri dojenčku. V telesu opravlja zelo različne funkcije: je topilo, transportno sredstvo, sredstvo za regulacijo telesne temperature. Potrebe po vodi so povečane pri visoki porabi energije, vročini, suhem hladnem zraku, obilnem uživanju kuhinjske soli, velikem vnosu beljakovin in stanjih, kot so vročica, bruhanje, driska. Če zaužijemo manj hrane, je potrebno popiti večje količine vode, kajti pri uživanju majhnih količin hrane, primanjkuje v živilih vsebovane vode in oksidacijske vode. Poteg tega nastajajo v telesu snovi, ki jih je treba izločati s sečem. Dnevni vnos vode s pijačo in trdno hrano je pri otrocih starih 10 do 13 let 50 ml/kg TM, od 13 do 19 let pa 40 ml/kg TM. Najprimernejša tekočina za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine je voda. Negazirane in gazirane aromatizirane brezalkoholne pijače ter aromatizirani čaji so vir praznih kalorij, saj je v njih velika količina dodanega sladkorja. Ta se po zaužitju hitro absorbirajo iz črevesja in povzroča neželene hitre dvige glukoze v krvi. Običajno te pijače še bolj povečajo željo po pitju.
Starši bi morali biti z življenjskim slogom in zdravim prehranjevanjem svojim otrokom vzor!
