Vsi lahko prispevamo k preprečevanju samomora

anonimni uporabnik, 10. september 2018
Ostalo

Samomorilno vedenje ne pozna meja in lahko prizadene vsakogar. Ne glede na starost, je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu in zaradi samomora vsako leto umre več kot 800 000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor. V Sloveniji je v letu 2017 za posledicami samomora umrlo 411 ljudi.

Samomor je v veliki meri možno preprečiti in pri tem lahko sodeluje vsakdo. To odraža tudi letošnji slogan svetovnega dneva preprečevanja samomora, ker osvetljuje najbolj pomemben del učinkovitega preprečevanja samomora – sodelovanje. Nacionalni Inštitut za javno zdravje (NIJZ), Slovenski center za raziskovanje samomora na Inštitutu Andreja Marušiča Univerze na Primorskem (UP IAM), Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Center za psihološko svetovanje Posvet in Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija zato vabijo, da se danes, 10. septembra pridružite kolesarski akciji »Prekolesarimo svet«.

V letu 2017 v Sloveniji 411 samomorov

Leta 2017 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 19,89 (31,87 za moške in 8,08 za ženske). V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora v letu 2017 umrlo 411 oseb (327 moških in 84 žensk). Razmerje med moškimi in ženskimi samomori je znašalo 3,8 kar pomeni, da za posledicami samomora umre približno štirikrat več moških kot žensk.

Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v letu 2017, je nekoliko višji v primerjavi z letom 2016, ko je bil samomorilni količnik najnižji v zadnjih nekaj desetletjih in precej pod dolgoletnim povprečjem. Kljub temu lahko rečemo, da je bil samomorilni količnik v letu 2017 še vedno precej nižji kot v desetletjih poprej.

Doc. dr. Saška Roškar z NIJZ pove:

»Vsekakor je upad samomorilnega količnika, ki smo ga zabeležili v preteklih letih, vzpodbuda za nadaljevanje dela na področju preprečevanja samomora oziroma preventivnih dejavnosti – ozaveščanje splošne javnosti, aktivnosti destigmatizacije, delo na krepitvi veščin in kompetenc za prepoznavanje in obravnavo samomorilno ogroženih pri različnih ciljnih skupinah (splošna javnost, različni profili strokovnjakov …).
Porast, zabeležen v letu 2017, pa nas opozarja, da je preprečevanje samomora naloga, ki se ji je potrebno kontinuirano posvečati, tudi, kadar statistika gre na bolje, in naloga, pri kateri morajo sodelovati vsi sektorji. Pomembno je dopolnjevanje preverjenih kliničnih intervencij in javno zdravstvenih strategij. Poleg tega pa je kljub trendu upada samomorilnega količnika Slovenija še vedno nad evropskim povprečjem (11 na 100 000 prebivalcev), kjer v zadnjih nekaj letih opažamo upadanje umrljivosti zaradi samomora.«

S tem ciljem je bil oblikovan tudi letošnji slogan, saj osvetljuje najbolj pomemben del učinkovitega preprečevanja samomora – sodelovanje. Tudi za to se bo slogan letošnjega svetovnega dneva preprečevanja samomora »Skupaj za preprečevanje samomora« nadaljeval tudi v leti 2019 in 2020. Viziji sodelovanja med različnimi sektorji sledi tudi Resolucija nacionalnega programa o duševnem zdravju 2018–2028 (RNPDZ), ki jo je marca letos sprejel državni zbor. Eno izmed prednostnih področij (z ustreznimi strateškimi cilji) je tudi preprečevanje samomora, kjer je izpostavljenih pet specifičnih ciljev:

  • dvig ozaveščenosti in pismenosti na področju duševnega zdravja, s poudarkom na samomoru;
  • zgodnja identifikacija ogroženih oseb;
  • zagotavljanje dostopnosti do pomoči in obravnave samomorilno ogroženim osebam;
  • zmanjševanje porabe alkohola in
  • omejevanje dostopnosti do sredstev za samomor.

S sprejetjem RNPDZ so preventivne aktivnosti, ki so se v zadnjih letih zgostile na področju preprečevanja samomora, dobile strateški okvir in podlago, kar omogoča nadaljevanje njihovega sistematičnega izvajanja oziroma okrepitve pomanjkljivih ali slabše zastopanih aktivnosti na določenih področjih Slovenije. Med bolj ogrožene v Sloveniji še vedno spadajo vzhodne statistične regije, sicer pa je podobno kot drugod po svetu tudi v Sloveniji višji količnik samomora opaziti z naraščanjem starosti, posebej izrazito je to pri moških v višjih starostnih skupinah.

Samomorilno vedenje moških in žensk se razlikuje

Hitrejši upad samomorilnega količnika je zaznati pri ženskah kot pri moških in prevalenca samomorov med moškimi ostaja konsistentno višja. V procesu samomorilnega vedenja moških je veliko dejavnikov z medsebojnim vplivom in lahko ključno prispevajo k negativnemu izidu. Mednje sodijo duševne in fizične težave in bolezni, dejavniki vezani na socialne odnose, socialno-ekonomski dejavniki in negativni življenjski dogodki, kot so ločitev ali razpad zveze, smrt bližnjega, selitev, izguba službe in pokoj. Poleg vsega tega igrajo pomembno vlogo tudi odzivi posameznikov na nakopičene težave in na iskanje pomoči.

»Moški bodo verjetno še težje kot ženske razkrili svoje težave, predvsem pa bodo to naredili šele takrat, ko bodo problemi že zelo nakopičeni in ko jih bo že zelo težko reševati. Prepričanje, da je poiskati pomoč sramota, je pri moških še vedno precej zakoreninjeno, zato si dovolijo pomoči šele, ko presežejo to oviro. V naši študiji smo ugotovili, da na razkrivanje vplivajo tudi starost oz. zrelost posameznika in njegove življenjske izkušnje,«

pojasnjuje doc. dr. Vita Poštuvan z IAM in Nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.

Mladi kot posebej ranljiva skupina

Že skoraj desetletje se na Slovenskem centru za raziskovanje samomora Inštituta Andrej Marušič izvajajo preventivne aktivnosti za mlade. Eden od pomembnejših ciljev tovrstnih dejavnosti je identifikacija mladostnikov v stiski ter nadaljnje ukrepanje oziroma skrb za aktiviranje ustreznih virov pomoči.

Doc. dr. Vita Poštuvan z IAM ob tem pove:

»Zadnje šolsko leto je bilo posebno, saj se je po naših izkušnjah samomorilno vedenje v večji meri kot predhodno pojavljalo že v osnovnih in ne le v srednjih šolah. Vsekakor tega ne moremo razumeti kot trend, vendar ni odveč, da temu namenimo več pozornosti. Poleg tega smo bili v zadnjem letu na dvajsetih intervencijah, kjer smo na šolah, dijaških domovih ali neposredno s starši pomagali v primerih samomora mladostnika. To so vedno zelo težke situacije, ki močno zaznamujejo celotno institucijo oz. skupnost.« 

V centru še pojasnjujejo, da so stiske otrok velikokrat tudi spregledane, saj so znaki lahko zelo prikriti ali pa npr. sprememb v otrokovem vedenju ne pripišemo njegovi stiski, temveč odraščanju.

Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v letu 2017, je nekoliko višji v primerjavi z letom 2016, ko je bil samomorilni količnik najnižji v zadnjih nekaj desetletjih in precej pod dolgoletnim povprečjem. Kljub temu lahko rečemo, da je bil samomorilni količnik v letu 2017 še vedno precej nižji kot v desetletjih poprej.

Na žalujoče pogosto pozabimo

Žalujoči po samomoru bližnjega so posebej ogrožena a žal velikokrat spregledana skupina zato bodo Ozara Slovenija, Med.Over.Net, Inštitut Rahločutnost in Zavod Pogreb ni tabu, 17. novembra 2018 v Sloveniji drugič obeležili Mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki so izgubile drago osebo zaradi samomora.

Ob tej priložnosti bodo izdali knjižico ZAKAJ tako boli: Po samomoru bližnje osebe, avtorice mag. Violete Irgl, specialistke zakonske in družinske terapije, ki jo je pripravila v sodelovanju z Anjo Klančar.

Mag. Bogdan Dobnik iz Ozare ob tem pove:

»Knjižica je namenjena v pomoč in oporo predvsem družinskim članom, pri lajšanju stiske in iskanju temeljnih odgovorov v bolečem času po izgubi. Vsebina knjižice izhaja predvsem iz izkušenj, doživljanj, razmišljanj ljudi, ki so tudi sami doživeli travmatično izkušnjo samomora bližnjega ter iz kliničnih psihoterapevtskih izkušenj spremljanja in pomoči pri okrevanju po samomoru bližnjega.«

Knjižica bo na voljo konec oktobra 2018 tako v natisnjeni kot v e-obliki.

Preventiva preprečuje globlje duševne stiske

Center za psihološko svetovanje Posvet že 12 let deluje v okviru društva v javnem interesu na področju varovanja zdravja in humanitarne organizacije Slovensko združenje za preprečevanje samomora. V trinajstih svetovalnicah 51 visoko strokovno usposobljenih strokovnjakov – večinoma psihologov in psihoterapevtov – pod strokovnim vodstvom prof. dr. Onje Tekavčič Grad in Anamarije Zavasnik izvaja redno supervizirano nedirektivno psihološko svetovanje.

Osnovni cilj programa je pomoč odraslim posameznikom, parom in družinam pri razreševanju duševnih stisk. Polovica njihovih uporabnikov poišče pomoč zaradi težav v družini, petina zaradi depresivnosti in anksioznosti, desetina zaradi slabe samopodobe, sledijo pa težave v službi ali pri študiju, smrt bližnjega, težave zaradi telesnih bolezni, brezposelnosti ipd.

Mojca Vatovec, poslovna vodja Posveta je pove:

»Polovici uporabnikov smo prva oblika pomoči. S strokovno, hitro in lahko dostopno pomočjo jim nudimo razbremenitev, napotitev, omogočamo učenje strategij za razreševanje težav, izboljšanje komunikacije, premagovanje stresa, izgub ter  stisk ob pomembnih življenjskih odločitvah.«
»S tem omogočamo preventivo v duševnem zdravju, saj bi take duševne stiske ob poglobitvi lahko povzročile zdrs v duševno bolezen ali samomorilno vedenje.«

Kam po pomoč v stiski – pomagajte preprečiti samomor

Če pri svojcu, znancu ali prijatelju opazite znake ali simptome depresije, jih spodbudite, da poiščejo strokovno pomoč. Na iste vire pomoči se lahko obrnete, če znake ali simptome depresije opazite pri sebi.

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k
specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči. Klinični psihologi in psihiatri delujejo v okviru zdravstvenih domov, psihiatričnih bolnišnic in kot zasebni izvajalci s koncesijo ali brez nje. Za nosečnice in ženske po porodu je na voljo seznam s kontakti nekaterih izmed teh strokovnjakov, ki se še posebej posvečajo oziroma so naklonjeni tej populaciji.

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:

  • dežurnega zdravnika,
  • dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
  • reševalno službo (112) ali
  • urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01/4750
    670).

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • Društvo SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon-pet med 12. in 22. uro; sob,
    ned, prazn. med 18. in 22. uro).
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Pomoč je na voljo tudi v kateri izmed svetovalnic v mreži psiholoških svetovalnic:

  • Svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Celju, Laškem, Postojni, Murski Soboti, Idriji, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Sevnici, Kopru, Mariboru in Zagorju ob Savi; naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti [email protected]
  • Svetovalnici v Celju in Laškem; naročanje po telefonu 031 778 772 ali e – pošti
    [email protected]

Več o depresiji tudi v publikaciji Depresija – Prepoznajmo, zdravimo in premagajmo jo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,505
30.03.2024 ob 10:27
298,332
04.11.2024 ob 15:36
113,052
05.11.2024 ob 01:10
Preberi več

Več novic

New Report

Close