Vsakič, ko naredite požirek iz plastenke, zaužijete med 2,6 in 11,5 milijona drobnih plastičnih delcev na liter. Če si kozarec vode natočite iz pipe, jih običajno zaužijete precej manj – med 1,6 in 2,6 milijona delcev na liter.
V povprečju voda v plastenkah vsebuje približno dvakrat več plastičnih delcev kot voda iz pipe, je pokazala nova raziskava Univerze Ohio State, poroča Study Finds.
Tako majhni delci, da so v preteklih analizah ostali neodkriti
Rezultati so bili objavljeni v reviji Science of the Total Environment, gre pa za eno prvih študij, v kateri so neposredno primerjali vsebnost plastičnih delcev v ustekleničeni vodi (šest blagovnih znamk) in vodi iz pipe (štiri vodarne v ameriški zvezni državi Ohio), pri čemer so uporabljali tehnologijo, ki je dovolj občutljiva za zaznavanje teh mikroskopskih onesnaževal.
Večina zaznanih plastičnih delcev je bila namreč tako majhnih (nanoplastika), da jih s prejšnjimi metodami niso mogli odkriti.
Nanoplastika je predstavljala kar 66 odstotkov vseh zaznanih delcev v ustekleničeni vodi, v vodi iz pipe pa nekaj več kot polovico. Ti delci merijo manj kot en mikrometer, kar je približno 100-krat manj od debeline človeškega lasu.
Tako majhni delci se ne izločijo vedno s prebavo preko prebavnega sistema, temveč lahko vstopijo v krvni obtok, se kopičijo v organih, laboratorijske študije pa nakazujejo, da lahko celo prehajajo zaščitno pregrado možganov.
Kakšne vrste plastike so odkrili v vodi?
V vodi iz plastenk je bil najpogostejši polimer PET – to je plastika, iz katere so izdelane plastenke. Na drugem mestu je bil poliamid, ki se pogosto uporablja v filtracijskih sistemih za čiščenje ustekleničene vode. Tretja najpogostejša snov je bila guma, najverjetneje iz tesnil in podložk iz opreme za polnjenje vode v plastenkah.
Plastika, ki naj bi vodo varovala, jo hkrati onesnažuje. Vsakič, ko plastenko odprete in zaprete, ko se premika v torbi ali ko se spremeni temperatura, se lahko v vodo sprostijo dodatni plastični delci.
V vodi iz pipe so najpogosteje zaznali poliamid, sledili so guma in različni poliestri. Plastični delci v vodi iz pipe verjetno izvirajo iz samega vodnega vira – rek in jezer, kjer je plastično onesnaženje že dobro dokumentirano – in ne toliko iz postopka obdelave vode.
Največje presenečenje raziskave je bila prisotnost gume
Morda najbolj nenavadna ugotovitev študije je bila prisotnost gume. Zaznali so jo v vseh vzorcih, tako v ustekleničeni vodi kot v vodi iz pipe, čeprav v večini prejšnjih raziskav pitne vode ni omenjena.
Razlog ni v tem, da gume prej ni bilo, temveč, da se večina študij osredotoča le na klasične vrste plastike in pri analizah izpuščajo elastomere, kot je guma. Običajne metode zaznavanja pa težko prepoznajo njen kemijski podpis. Z vključitvijo gume ta študija ponuja celovitejši vpogled v dejansko sestavo onesnaženosti pitne vode.
Od kod pa prihaja guma? V ustekleničeni vodi verjetno iz tesnil in cevk v opremi za čiščenje in polnjenje. V vodi iz pipe pa raziskovalci menijo, da najverjetneje izvira iz tesnil, spojk in črpalk v vodarnah, lahko pa, da prihaja tudi iz izvorne vode, na primer iz delcev avtomobilskih pnevmatik, ki se spirajo v reke in jezera.
Zakaj je pomembna velikost plastičnih delcev?
Vsi plastični delci se v telesu ne ‘obnašajo’ enako. Večji delci, večji od 150 mikrometrov, običajno preidejo skozi prebavni sistem, ne da bi se absorbirali. Manjši delci, veliki med 10 in 130 mikrometri, pa lahko prehajajo v telesna tkiva. Delci, manjši od 10 mikrometrov, lahko vstopijo v celice. Nanoplastični delci, manjši od 1 mikrometra, pa naj bi prehajali celo krvno-možgansko pregrado.
Znanstveniki še vedno raziskujejo, kakšne so posledice kopičenja plastike v organih in tkivih. Dolgoročni vplivi na zdravje namreč še niso povsem pojasnjeni. Vendar je verjetno že samo dejstvo, da lahko nanoplastika preide v možgane, zadostni razlog, da omejimo izpostavljenost, kjer je le mogoče.
Dejansko število plastičnih delcev v vodi še večje?
Pomembno je tudi vedeti, da je ta študija merila delce le do velikosti 300 nanometrov. Nanoplastični delci so lahko še precej manjši, zato je dejansko število plastičnih delcev v pitni vodi skoraj zagotovo še višje, kot kažejo že tako presenetljivi podatki.
| Ta članek obravnava eksperimentalne raziskave mikroplastike in nanoplastike v pitni vodi. Čeprav študije kažejo, da se ti delci lahko absorbirajo v telo, dolgoročni vplivi na zdravje ljudi še niso dokončno znani. Besedilo je namenjeno zgolj informiranju in ne predstavlja zdravstvenega ali medicinskega nasveta. |
Vir: Study Finds, Bottled Water Has 3 Times The Plastic Contamination Of Tap Water, Study Finds. Dostopno na: https://studyfinds.org/bottled-water-twice-plastic-contamination-tap-water/. Zadnji dostop: Februar 2026
