In zaradi brata, moža ali sina, ki bo nekoč prišel v leta, ko je tveganje za to bolezen večje. In ne nazadnje zato, da pomagate pri ozaveščanju, edukaciji in nudenju podpore obolelim. To je mesec boja proti raku prostate. Delite podporo, razumevanje, strpnost in pomoč.
Dejstva o raku prostate
Rak prostate je v razvitih delih sveta drugo najpogostejše rakavo obolenje moških, takoj za pljučnim rakom.
Tveganje za obolenje je v mladosti majhno, s staranjem pa pospešeno narašča. Nanj vpliva tudi genetska predispozicija. Če imate v ožji ali širši družini koga s to boleznijo, razmislite o opravljanju rednih uroloških pregledov.
Med najbolj znana dejstva spada tudi podatek, da moški ne umrejo zaradi raka prostate, temveč z njim. To pomeni, da rak prostate ne spada med najpogostejše vzroke smrti.
Danes ga lahko pravočasno odkrijemo. Pri tem so v pomoč redne urološke kontrole in test PSA – določanje prostatičnega specifičnega antigena.
Prostatični specifični antigen je beljakovina, ki jo izločajo žleze prostate. V krvi zdravega moškega so njegove vrednosti nizke, medtem ko povišane vrednosti kažejo na bolezen, čeprav ne nujno na raka prostate.
Simptomi raka prostate niso specifični. Običajno so podobni simptomom benignega povečanja prostate. Pojavijo se relativno pozno. Ko je tumor že tako velik, da pritiska na sečevod, se kažejo z bolečinami med uriniranjem, ki je oteženo, pogosto, tudi ponoči, s šibkim curkom in možno prisotnostjo krvi.
Čeprav je digitalni rektalni pregled neprijeten, se mu ne smemo izogibati. Je zelo učinkovita diagnostična preiskava, saj lahko odkrije nepravilnosti na površini prostate, ki lahko kažejo na raka. Priporočamo ga vsem moškim nad 40 let.
Vrsta zdravljenja je odvisna od starosti, splošnega zdravstvenega stanja, stadija raka, osebnih preferenc in pridruženih bolezni. Čeprav so metode zdravljenja močno napredovale, lahko še vedno puščajo neprijetne posledice, povezane z nadzorom uriniranja, inkontinenco, erektilno disfunkcijo in okrnjenim občutkom moškosti.
V zadnjem času so nekateri raka prostate povezovali z vazektomijo, trajno moško kontracepcijo oziroma operativnim posegom, po katerem moški po naravni poti ne more več spočeti otroka. Vendar pa so rezultati raziskav pokazali, da to ne drži. Vazektomija torej ne povečuje tveganja za raka prostate.
Kako se spopasti z diagnozo?
Odkritje katerekoli vrste raka prinaša s sabo številne čustvene težave. Razburjenost, jeza in nejevera se običajno prepletajo s strahom, žalostjo, depresijo in občutkom nemoči. Takšno, pogosto pa še intenzivnejše stanje opažamo tudi pri moških, obolelih za rakom prostate. Vzrok za to so posamezne značilnosti te bolezni, zlasti občutek manjvrednosti in izgube moškosti. V takih trenutkih je poznavanje ključnih dejstev o raku prostate neprecenljivo, saj omogoča pomiritev ter vzbuja upanje in vero v ozdravljenje.
Literatura:
Nayan, M., et al. Vasectomy and risk of prostate cancer: population based matched cohort study. BMJ 2016; 355: i5546.
