Vsako nenormalno počutje je lahko že prvi alarm, je v včerajšnji izjavi za javnost opozoril predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana doc. dr. Peter Radšel, dr. med. “Na začetku, ko gre za blago pregretje, večina ljudi toži za glavobolom, utrujenostjo, včasih razdražljivostjo. Pospešena sta tudi dihanje in pulz,” je naštel simptome, na katere moramo biti pozorni.
Vročinski valovi, kot smo jim priča, so obremenitev za telo. Obremenjen je predvsem srčnožilni sistem, zato v naši največji bolnišnici svetujejo ljudem, da se v najbolj vročih urah dneva skušajo zadrževati v notranjih prostorih in v senci, uživajo dovolj tekočin, predvsem pa, da športne oziroma fizične aktivnosti prerazporedijo v čas jutranjih ur ali na večer, ko temperatura pade.
Ob visoki vlažnost je slabše potenje in večja nevarnost za vročinski udar
“Oddajanje toplote telesa je namreč pri temperaturah, ki se bližajo naši telesni temperaturi, zelo otežkočeno,” je poudaril dr. Radšel. Kadar je vlažnost v ozračju relativno visoka, je slabše tudi potenje in takrat je nevarnost vročinskih udarov in poslabšanj srčnožilnih bolezni. “Nevarna je lahko že neposredna izpostavljenost na soncu, tudi če pri tem nismo fizično aktivni,” je opozoril.
Ogrožene skupine
Bolj občutljivi so starejši ljudje in tisti, ki imajo kronične bolezni, denimo osebe z ledvičnimi in srčno-žilnimi boleznimi. “Tudi statistično vemo, da se umrljivost zaradi srčnožilnih zapletov v vsakem takem vročinskem valu poveča,” je še povedal dr. Radšel. Vročinskemu valu pa so izpostavljeni tudi delavci, ki v teh pogojih delajo na prostem, zato je treba skrbeti za čim več sence in čim boljšo hidracijo.
Izpostavljeni pa so tudi majhni otroci in dojenčki. Ti svojih težav ne znajo razložiti, zato morajo zanje poskrbeti odrasli. “Predvsem avtomobili so kritična točka, kjer temperature narastejo do takih vrednosti, da so lahko že po nekaj deset minutah usodne za otroka,” je navedel in spomnil, da smo že bili priča žalostnim zgodbam.
Prenašanje vročine pa lahko poslabšajo tudi določena zdravila in alkohol. Slednji zmanjšuje občutek potrebe po tekočinah, posledično pa tudi znake začetne dehidracije in pregretja telesa.
Najhujši zaplet: toplotni udar
Najpogostejše diagnoze, s katerimi se zaradi vročinskega vala v teh dneh srečujejo v UKC Ljubljana, so srčna in možganska kap, poslabšanje astme, poslabšanje psihičnih stanj, pa tudi samomorilnosti. Najhujši zaplet zaradi izpostavljenosti vročini pa je vročinski udar. “To je življenjsko ogrožajoče stanje,” je dejal, ko temperatura jedra telesa naraste nad 40 stopinj celzija. “Takrat so znaki že zelo alarmantni.”
Kaj sta toplotna izčrpanost in toplotni udar?
Znaki toplotne izčrpanosti so močno znojenje, onemoglost, hladna in bleda koža, hiter in šibek pulz, slabost in/ali bruhanje ter omotica. V primeru omenjenih simptomov se umaknite v hladnejše prostore, uležite se in razrahljajte oblačila. Po požirkih uživajte zadostne količine tekočine. Hladite se lahko z uporabo vlažnih tkanin in uporabo ventilatorja. Če se bruhanje ne ustavi, takoj poiščite zdravniško pomoč.
Toplotni udar se kaže s telesno temperaturo nad 39 stopinj Celzija, z vročo in pordelo kožo, hitrim in močnim utripom, možna sta tudi motnja zavesti in krči. V primeru suma na toplotni udar je treba takoj poklicati nujno medicinsko pomoč, posameznika pa je treba umakniti v hladen prostor in ga hladiti s hladnimi, vlažnimi tkaninami ali hladno kopeljo. Posamezniku, ki ima motnje zavesti se ne sme ponujati tekočine.
