Kot je izpostavil v. d. direktorja Klinike Golnik Aleš Rozman, so tuje študije pokazale, da se s presejalnimi programi za zgodnje odkrivanje umrljivosti zaradi raka pljuč zmanjša za več kot 20 odstotkov. Na ta način namreč odkrijejo raka v zgodnji fazi, ko je bolezen še ozdravljiva.
“Zato z vso vnemo pristopamo k implementaciji takšnega programa tudi v Sloveniji,” je povedal Rozman. Sogovornike imajo v strokovni javnosti, na ministrstvu za zdravje in na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Rozman upa, da bodo presejalni program, ki ga implementirajo tudi okoliške države, v nekaj letih lahko vzpostavili.
Že več let je v diagnostiki pljučnega raka v Sloveniji šibka točka PET-CT, na katerega se čaka tudi do dva meseca, kar je za potencialno ozdravljive bolnike odločno preveč, je opozoril Rozman. Po njegovih besedah zato bolnike na preiskavo večkrat napotijo kar na Hrvaško.
Na področju zdravljenja pa so v zadnjih desetih letih naredili velike premike naprej, je razvidno iz podatkov bolnišničnega registra raka pljuč za leta od 2010 do 2020, ki jih je predstavila specialistka internistične onkologije Urška Janžič.
V Sloveniji letno diagnosticirajo okoli 1500 bolnikov z rakom pljuč, od tega okoli 40 odstotkov na Kliniki Golnik. “Umrljivost je še naprej dokaj visoka. Vsako leto zaradi te bolezni umre okoli 1200 bolnikov in tu imamo še velike možnosti izboljšave,” je prepričana Janžičeva.
V registru desetletnih podatkov na Kliniki Golnik so spremljali okoli 6300 bolnikov. Med obolelimi še naprej prevladujejo moški, z leti pa vse večji delež zavzemajo tudi ženske. Povprečna starost ob diagnozi je 67 let in 85 odstotkov bolnikov je aktualnih ali bivših kadilcev.
Skoraj polovica bolnikov je pred diagnozo imela od enega do tri mesece trajajoče težave. Okoli 15 odstotkov bolnikov pa so odkrili naključno, ko še niso imeli simptomov, in prav ti imajo največjo možnost za ozdravitev, kar priča o pomenu zgodnje napotitve in diagnostike.
Podatki kažejo, da je več kot polovica bolezni odkritih v napredovalnem metastatskem stadiju, ko ni več ozdravljiva. “Ta odstotek se na srečo nekoliko zmanjšuje, tako da lahko več bolnikov ozdravimo,” je povedala Janžičeva.
Zbrani podatki kažejo, da je bilo petletno preživetje pri bolnikih, pri katerih je bil rak ugotovljen v prvem stadiju, od 60- do 70-odstoten. Pri tem zelo pomembno vlogo igrajo operacije, ki jih na Golniku izvaja Kirurgija Bitenc, kjer so v tem času izvedli okoli 1250 operacij. Pri tistih, ki je bolezen že toliko napredovala, da so se že razvile metastaze in so bili napoteni samo na sistemsko terapijo, pa je povprečno preživetje znašalo le eno leto.
Narašča sicer delež bolnikov, ki jih napotijo tudi na operativne posege, s čimer se izboljšujejo njihove možnosti preživetja. Kot je povedal direktor Kirurgije Bitenc Marko Bitenc, je bil ključni premik v tem, da na Golniku sedaj operirajo tudi bolnike s stadijem 3a.
Janžičeva je poudarila, da je v zadnjem desetletju zdravljenje zelo napredovalo. Razvile so se nove tehnike, veliko je novih zdravil. “Prava revolucija se je zgodila z imunoterapijo, ki lahko nekatere ljudi pozdravi ali pa za dolgo časa zazdravi,” je pojasnila. S tem se je povprečna doba preživetja podvojila, bolniki pa lahko normalno živijo naprej.
“Je pa možnosti za izboljšave verjetno še zelo veliko in jih bomo skušali implementirati,” je napovedala Janžičeva. To so počeli tudi pred epidemijo covida-19, ko se je diagnostika upočasnila. Leta 2020 so odkrili pet odstotkov, leta 2021 pa celo 22 odstotkov manj bolnikov kot leta 2019. Je pa res, da so odkrili več asimptomatskih bolnikov v zgodnjem stadiju bolezni.
