Možganska kap, po podatkih NIJZ, vsak dan prizadene 10 Slovencev, letno pa kar 4.000. Od tega jih 40% umre. Med mlajšimi od 75 let, ki jih prizadene možganska kap, so večinoma moški, medtem ko med starejšimi od 75 let najpogosteje kap zadane ženske. Te tudi pogosteje umrejo za posledicami kapi. V zadnjih letih se povečuje pogostost možganske kapi pri mlajših odraslih. Glavni krivec za to je nezdrav način življenja.
Kaj je možganska kap
Poznamo dve obliki možganske kapi. Možganski infarkt oz. ishemična kap, povzroči zapora ene od žil v možganih zaradi ateroskleroze ali pa krvnega strdka. Ker v del možganov, ki ga zablokirana žila napaja, ne prihaja dovolj kisika in glukoze, začne tkivo v tem predelu odmirati. Možganska krvavitev oziroma hemoragična kap, pa nastopi, ko ena od žil v možganih zaradi visokega pritiska ali pa ateroskleroze poči. Kri iz žile se nato razlije po možganih in uniči njihovo tkivo, poleg tega pa tudi povzroči pritisk na okoliško tkivo.
Možganski kapi sledijo simptomi, ki jih poznamo pod akronimom GROM: motnje Govora, ohromelost Roke, povešena stran Obraza. Pogoste pa so tudi motnje zavesti, zmedenost, slaba orientacija, motene so lahko živčne funkcije, kot so govor, računanje, pisanje, branje. Moteno je lahko požiranje, vid, celotna stran telesa je lahko oslabljena. Pri možganskih krvavitvah so ti simptomi bolj dramatični, spremlja pa jih tudi glavobol, slabost, epileptični napadi.
Kadarkoli opazimo katerega koli od teh simptomov moramo nemudoma poklicati 112 in razložiti, da sumimo na možgansko kap. Pri kapi, še posebno hemoragični, šteje vsaka minuta.
Vsaka minuta šteje
Zdravljenje možganske kapi je možno, a vsak trenutek šteje. Prej ko začnejo zdravniki z zdravljenjem, večja je možnost, da bo bolnik ne le preživel, temveč se tudi vrnil v normalno življenje. Za zdravljenje možganske krvavitve je nujna takojšnja operacija in sanacija. Krvne strdke lahko najkasneje 4 ure in pol po kapi zdravijo z zdravilom, ki raztopi strdek. Če je za strdek potrebna operacija, mora do nje priti v največ 6 urah po kapi. Te posege nevroradiologi opravljajo le v UKC Ljubljana, zato je še toliko bolj pomembno, da se čim prej prepozna simptome kapi.
Največja možnost preživetja je po kapi, ki je posledica krvnega strdka. Pri hemoragični kapi je namreč smrtnost kar 40% v prvem mesecu in 54% v prvem letu. Le 40% bolnikov, ki je preživelo kap, je kasneje funkcionalno neodvisnih, večina pa trpi za trajnimi poškodbami možganov.
Preventiva je boljša od kurative
Večina pacientov po kapi potrebuje intenzivno rehabilitacijo. Možgani so k sreči sposobni počasnega samoobnavljanja, razvijajo pa se tudi vedno nova in vedno bolj uspešna zdravljena, od zdravljenj z nanodelci, do zdravljenja z matičnimi celicami.
Kljub temu pa je izjemno pomembna preventiva. Po mnenju strokovnjakov bi namreč lahko kar 40% kapi preprečili že samo z nadzorovanjem visokega krvnega tlaka. Na nekatere dejavnike, ki vplivajo na razvoj možganske kapi seveda ne moramo vplivati, na marsikaterega pa lahko. Izjemnega pomena je pri tem zdravo življenje, redno gibanje, omejevanje pitja alkoholnih pijač, nekajenje, skrb za vzdrževanje zdrave teže in zmanjševanje stresa. Tveganje za možgansko kap povečujejo namreč visok krvni tlak, sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, neravnovesje holesterola.
Poskrbite torej zase in za svoje možgane. Vzdržujte zdrav življenjski slog, hkrati pa bodite pozorni na GROM. Če pri sebi ali drugemu opazite simptome možganske kapi, pa nemudoma pokličite 112 in s tem sebi ali drugemu rešite življenje.
