“Vsak človek, ki na svojem telesu nosi malce večjo brazgotino, običajno ve, zakaj in kdaj je ta nastala. Tiste majhne izginejo in se nam zabrišejo v koži in spominu. Mi, člani in članice društva Transplant, pa s svojimi brazgotinami živimo, vsak dan jih božamo, se morda z njimi tudi pogovarjamo … Ker se za prav za vsako brazgotino skriva močna življenjska zgodba: zgodba o strahu, jezi, dvomu, skrbi, zavisti, malodušju. Predvsem pa zgodba o borbi, pogumu, vztrajnosti, upanju in hvaležnosti,” je ob odprtju omenjene razstave povedala Anja Garbajs, predstavnica društva pacientov Slovensko društvo Transplant.
Odprtje razstave je danes ob 12. uri v galeriji UKC v Ljubljani.
Okoli darovanja organov se še vedno poraja veliko vprašanj. Še vedno gre tudi za tabu temo, ki jo spremljajo različni odzivi. “Ne potrebujemo tabujev. Mi smo se slekli, razgalili na vseh ravneh. Odvrgli smo oblačila, vse naše zavore in pomisleke, da bi pokazali, kako ponosno in s kako veliko hvaležnostjo živimo naprej. In to le zaradi oseb, ki so se v času svojih življenj opredelile za darovalce organov in tkiv po smrti ali pa so njihovi svojci po smrti podali soglasje za darovanje,” še dodaja Garbajs.
Na organ v Sloveniji čaka 155 bolnikov
Na čakalnem seznamu za nov organ je bilo na dan 4. 10. 2022 155 bolnikov – za srce 61 (od tega 2 v kombinaciji z ledvico), ledvico 78 (od tega 2 v kombinaciji s srcem, 2 v kombinaciji z jetri in 1 v kombinaciji s trebušno slinavko), jetra 14 (od tega 2 v kombinaciji z ledvico), pljuča 5 in trebušna slinavka 2 (od tega 1 v kombinaciji z ledvico). “Povprečne čakalne dobe so za srce 240 dni (za urgentne presaditve 55 dni), za ledvico približno 350 dni, za jetra 108 dni,” pravijo pri zavodu Slovenija-transplant, kjer tudi poudarjajo, da je zelo pomembno, da se ljudje glede darovanja opredelijo. Opredeli se lahko vsaka oseba, ki je dopolnila 15 let, in je razsodna. Zgornje starostne meje ni.
“V nacionalni register opredeljenih oseb glede darovanja organov po smrti se je v tem letu do konca septembra vpisalo 930 ljudi, kar je 244 več kot v enakem obdobju leta 2021. V registru je opredeljenih 12.510 ljudi, od tega 12.441 za darovanje, 69 jih je izrazilo nasprotovanje darovanju,” so povedali pri Slovenija-transplantu.
Opredelite se lahko preko portala www.e-uprava.gov.si, lahko pa se tudi oglasite na Slovenija-transplantu v stavbi UKC Ljubljana.
V tamkajšnjem centru za transplantacijsko dejavnost so v letu 2022 do konca septembra presadili 95 organov, od tega 45 ledvic, 20 src, 14 jeter, 8 pljuč in 1 trebušno slinavko. Rezultati so boljši kot lansko leto.
En darovalec lahko reši več življenj
Za mnoge je presaditev organa edina možnost, ki je veliko ljudi s kronično ali akutno odpovedjo organa ne dobi. V Sloveniji lahko darujemo srce, ledvice, jetra, pljuča, trebušno slinavko, roženico, redkeje kosti, kožo, sklepe, vezi, srčne zaklopke in žile.
Okoli darovanja organov kroži tudi veliko napačnih informacij in strahov. Mnogi se bojijo, da jih ne bi oživljali ali se za njihovo življenje potrudili, če so darovalci organov. Strah je odveč, saj podatka, ali je nekdo darovalec ali ne, ne vidi nihče, dokler je oseba živa.
Če se oseba ni opredelila, o darovanju organov odločajo svojci. Stopnja privolitve je 66-odstotna.
“Je lahko kaj še večje in močnejše od tega? Od življenja?”
Nekdanji bolniki, ki so se razgalili za razstavo, so ob tej priložnosti izrazili svojo hvaležnost in v nekaj stavkih razkrili, kaj jim pomeni druga priložnost. Upajo tudi, da bo njihova pot motivirala Slovence, da se vpišejo v register.
Preberite nekaj njihovih zgodb …
“S transplantacijo se mi je odprl svet. Aktivno sem se vključil v športno dejavnost transplantiranih, se udeleževal svetovnih in evropskih športnih iger in se vključil v organizacijo domačih športnih aktivnosti dializnih in transplantiranih bolnikov. Zahvaljujoč neznanemu darovalcu (in njegovim svojcem), zdravnikom specialistom (nefrologom in urologom) ter znanosti o transplantaciji mi je bilo omogočeno, da sem obiskal vseh pet kontinentov. Nikoli ne bi videl toliko sveta, če ne bi zbolel.” Branko, 72
“Hvaležen sem za vsak dan, uro, minuto, sekundo, ki mi je namenjena v drugem polčasu. Meni in drugim transplantirancem je bilo dano, da igramo drugi polčas in če se bomo dobro borili, sledijo še podaljški. Vsak večer se zahvalim za to novo priložnost. Ljudje, ki se odločijo, da bodo postali darovalci, so ljudje z veliko začetnico. Vedo, da se lahko v trenutku vse spremeni, življenje ugasne in da lahko tudi po tem še vedno pomagajo ne le enemu, temveč več bolnikom.” Andrej, 48
“Darovanje organov pomeni podariti življenje. To je najbolj plemenito dejanje. Ni besed, ki bi opisale, kaj mi presaditev pomeni. Brazgotina me opominja, da ni nič samoumevno in da je vsak dan vreden, da ga živim na polno. Spomnim se, kako hudo je bilo z mano. Tega ne bom pozabil. A močna volja in želja po življenju delata čudeže. Sedaj dajem samemu sebi prednost in uresničujem svoje sanje.” Sandi, 33
“Presaditev jeter je bila zame pot v novo življenje. Pred tem sem imela nešteto vprašanj, dvomov, strahov. Bala sem se, da sama ne bom zmogla sprejeti tujih jeter. A ti strahovi so izginili v hipu, ko sem po transplantaciji odprla oči in začutila, da živim, da spet živim oziroma da šele zdaj živim. Da, šele sedaj zares živim. Podariti življenje, postati darovalec je brezpogojna ljubezen, ki ne pozna meja, a je močnejša od smrti. Del nekoga, ki ga ni več med nami, živi naprej v meni, njegova jetra so sedaj moja. In zaradi te osebe živim. Je lahko kaj še večje in močnejše od tega? Od življenja? Postani darovale. Hvala.” Nina, 36
