Približno tretjina vprašanih je še mesece po preboleli okužbi tožilo za simptomi kot sta utrujenost (31 %) in kratka sapa (15 %), so raziskovalci Kalifornijske univerze (UCLA) povzeli v ugledni publikaciji Journal of General Internal Medicine. Raziskava e pokazala tudi, da so imeli hospitalizirani, bolniki z diabetesom in večjo telesno maso večjo možnost za razvoj dolgega covida.
V raziskavi danskega State Serum Instituta (SSI) pa je sodelovala doslej ena največjih skupin ljudi (152 tisoč), ki niso bili hospitalizirani s covidom-19. Tu je skoraj tretjina ljudi pol leta ali leto po okužbi poročala o vsaj enem trajnem simptomu Covida-19. Najpogostejša dolgotrajna bolezenska znaka sta bila spremembe v vohu in okusu ter utrujenost.
Malo manj kot tretjina vprašanih, pri katerih so potrdili okužbo, je imelo od šest do 12 mesecev po okužbi najmanj en dolgotrajen, fizični simptom. Nekaj več kot polovica pa je navedla, da so v obdobju od šest do 12 mesecev po okužbi zaznali duševno ali fizično izčrpanost, težave s spanjem ali kognitivne težave. Prav tako so pri tistih, pri katerih so potrdili okužbo z novim koronavirusom, pogosteje na novo diagnosticirali anksioznost in depresijo.
Še bolj so izrazite številke pri hospitaliziranih bolnikih. Eno leto po hospitalizaciji zaradi Covid-19, si je opomogla le četrtina vprašanih, angleški raziskovalci ugotavljajo v študiji na nekaj več kot dva tisoč udeležencih. Tudi tu je bilo več takih, ki so poročali o dolgem covidu med ženskami in tistimi s povečano telesno težo, so še zapisali v študiji, objavljeni v ugledni publikaciji The Lancet Respiratory Medicine.
Od kod razlike?
Del neskladja je mogoče pripisati dejstvu, da ni uradne, splošno sprejete definicije dolgega covida. Ameriški center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) bolnike z dolgim covidom opredeljuje tiste bolnike, ki imajo “nove, vračajoče se ali trajne zdravstvene težave 4 ali več tednov po začetni okužbi” s koronavirusom.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa ga opredeljuje, če se kak simptom, kot sta utrujenost ali težko dihanje, pojavi do tri mesece po začetni okužbi in traja vsaj dva meseca. Po oceni WHO naj bi imelo dolgotrajni covid od deset do 20 odstotkov ljudi s Covidom-19.
Vse navedene študije so sicer vključevala bolnike, ki imajo simptome še več mesecev po okužbi.
Obstaja zdravljenje?
Vsak bolnik ali oseba, pri kateri se razvije stanje po okužbi s Covid-19, mora poiskati zdravniško pomoč, je prepričana vodja kliničnega vodstva WHO dr Janet Diaz. Pristop bi moral sicer biti multidisciplinaren, kar pomeni, da je v oskrbo takšnega bolnika vključenih več izvajalcev, denimo družinski zdravniki, ustrezni specialisti za rehabilitacijo, socialni delavci, strokovnjaki za duševno zdravje.
»Kar zadeva specifično zdravljenje, ga še nimamo,« sicer priznava. Razlog vidi v tem, da vzroka za razvoj dolgega covida še ne poznamo.
“Ko izvemo več o dejanskem vzroku ali mehanizmu razvoja bolezni, upamo, da bomo imeli tudi posebno zdravljenje«.
vodja kliničnega vodstva WHO dr Janet Diaz.
