Zakaj si večina ljudi želi imeti hišo z vrtom ali kakšna je razlika med stanovanjem in domom?
Kmečki človek je z svojim vsakdanjim delom bi neprestano v stiku z naravo. Okolje, v katerem se je gibal, mu je bilo znano in prijetno, saj ga je skozi čas z velikim občutkom spreminjal. Lahko rečem, da je bil del narave. Danes, ko je način življenja , tudi na podeželju drugačen, nam neposreden stik z naravo manjka. Svet smo si uredili tako, da nam je vse pri roki, da nam vse služi. Ob enem pa smo izgubili neposreden stik z naravo. Zato si jo poskušamo zopet pričarati in postati njen del. To ideal lahko v večji meri uresničujemo v vrtu, bodisi z vrtnarjenjem, zbiranjem rastlin, gojenjem zelenjave in sadja, igro ali preprosto z branjem v mirnem kotičku vrta.
Terasa pozimi
Terasa spomaldi
Terasa jeseni
Terasa poleti pred nevihto
Ker je vrt živ organizem, se stalno spreminja. Spomladansko prebujenje življenja, poletne dišave, jesenko umirjanje in zimska tihota, so podobe, ki nas vežejo na naravo in tako postajamo njen del.
Vrt je bil vedno odraz stanja družbe. V srednjem veku je bila to domena samostanov (atrije, zeliščni vrtovi), kjer so gojili predvsem zdravilne in uporabne rastline in so bili središča zdravilstva in umnega kmetovanja. V renesansi so postali vrtovi domena plemičev, ki so jih uporabljali predvsem za sprostitev (Hortus conclusus, italijanski vrtovi). Kasneje (barok) je vrt postal prostor, kjer je lastnik razkazoval svoj pomen in veličino (francoski vrtovi, Versailles). Z vzponom meščanstva so postali vrtovi domena srednjega sloja (angleški krajinski slog). Nastali so obsežni mestni in primestni parki, javno dostopni in namenjeni druženju.
Danes je v urbanih naseljih za vrt namenjeno vse manj prostora. Zato so vrtovi manjši, stik z naravo pa je bolj oseben. Seveda tudi danes nastajajo veliki vrtovi, kjer je hiša smo manjši del celotne ureditve. Toda za pristen stik z naravo je najpomembnejša ideja in njena verodostojna izvedba. Naše bivanje na prostem si lahko uredimo tudi na strehi ali terasi. Že zasajena korita ali lonci nam lahko pomagajo, da se povežemo z naravo. Tako je lahko že spomladanska narcisa v lončku na okenski polici vzrok za nasmeh in veselje.
Atrijski vrt
Za sprostitev in prijetno bivanje na prostem moramo prepoznati kaj nas razveseljuje in kaj dejansko tudi potrebujemo. Vse naše želje je potrebno nato umestiti v razne okvirje, tudi finančne. Vrt bo potreboval tudi oskrbo. Ali jo bomo znali zagotovit? Ali si bomo vzeli imeli dovolj časa zanjo? Vse to so dileme, ki jih moramo doreči, ko se lotevamo ureditve vrta.
Zeliščni vrt
Ob razmišljanju o ureditvi vrta se nam pogosto razširi obzorje. Kar naenkrat vidimo veliko lepih ureditve, zanimivih rastlin, tlakov, ograj. Temu se pridruži še velik izbor rastlin in drugih elementov ureditve, ki nam jih ponujajo vrtni centri. Tako lahko kaj hitro izgubimo celovito podobo našega nastajajočega vrta. Misli nam bežijo od ene ideje do druge in če to dejansko izvedemo, je rezultat velikokrat kaj slab. V najboljšem primeru vsaj dvakrat prestavljamo rastline po vrtu. Tukaj nam vrtni oblikovalci lahko prihranijo marsikater spodrsljaj. Prevetrijo naše ideje, dodajo kakšno novo in imajo pregled nad razpoložljivim materialom in usposobljenimi izvajalci. Pomembno pa je, da izberemo takega oblikovalca, ki ima že nekaj izkušenj in referenc.
Urejanje vrta nam mora biti v veselje in izziv. Skozi proces oblikovanja in dejanskega nastajanja, ga bomo spoznali z pravimi očmi in v njem resnično uživali.
