“PSA (tumorski marker za rak prostate) se izloča iz celic prostate. Pri zelo visokih vrednostih PSA lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo rak prostate. Pri zmernem povišanju vrednosti PSA moramo poiskati vzrok za porast tega tumorskega markerja. Vendar tudi normalna vrednost PSA karcinoma prostate ne izključuje,” pravi predstojnik Oddelka za urologijo na UKC Maribor Niko Kavčič, dr. med.
Določitev PSA
Niko Kavčič svetuje pregled pri urologu z določitvijo vrednosti PSA moškim po dopolnjenem 50. letu, v primeru, da je imel raka prostate kdo v družini, pa po 45. letu. Poudari, da je določitev PSA priporočljiva, dokler je pričakovana življenjska doba bolnika vsaj deset let.
“Če vrednost PSA kaže povečano tveganje za karcinom prostate, je potreben pregled čez eno do dve leti, če je tveganje nizko (denimo, če je PSA pri 40 let starem bolniku pod 1ng/ml ali pri 60 let starem bolniku pod 2ng/ml), je ponovni pregled čez več let,” razloži urolog.
MRI in biopsija
V primeru povišanih vrednosti PSA (med 2 in 4 ng/ml – odvisno od starostni bolnika) ali tipni zatrdlini se bolnika napoti na magnetno resonanco (MRI). Če slikovna diagnostika pokaže utemeljeni sum na raka prostate se pri bolniku opravi še odvzem vzroca z iglo (biopsija prostate), s katero se diagnozo potrdi ali ovrže, pojasni Niko Kavčič.
Rak prostate v začetni fazi običajno ne povzroča težav. Ko bolezen napreduje, lahko povzroča težave pri uriniranju (denimo slabo jakost urinskega curka), kri v urinu, bolečine. Kadar se bolezen razširi, se večinoma razširi na kosti in pojavijo se bolečine po kosteh, lahko tudi patološki zlomi kosti.
Kdaj zdraviti?
“V začetni fazi, pri manj nevarnih oblikah raka prostate, lahko bolnika samo spremljamo z meritvami PSA, magnetno resonanco in ponovno biopsijo prostate. Za zdravljenje se odločimo, če bolezen napreduje in preden postane neozdravljiva,” odgovarja urolog.
Kot še doda, se pri bolj nevarnih oblikah raka prostate že v začetni fazi odločijo takoj za kirurško zdravljenje (odstranitev celotne prostate), ali za zdravljenje z obsevanjem. Napredovale oblike bolezni, kjer se bolezen razširi na sosednje organe, pa je potrebno zdravljenje s kemoterapijo ali zdravili, ki povzročijo kemično kastracijo, sklene Niko Kavčič.
