Z Matejo Šerbec Medjimurec, diplomirano fizioterapevtko iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Oddelek za perinatologijo, smo se pogovarjali o negovanju in pravilnem ravnanju s prezgodaj rojenimi otroki, z nedonošenčki.
Mateja je tista “dobra vila”, s katero se starši srečajo na oddelku EINT, saj skrbi za prijetno in pozitivno okolje nedonošenčka, prve dotike staršev z nedonošenčki, začetke hranjenja in prve korake v razvojno nevrofizioterapijo, t. i. baby handling v okviru negovanja otroka.
Nedonošeni otroci potrebujejo posebno oskrbo
Nedonošeni otroci v naši intenzivni enoti so različnih starosti, vsem pa je skupno, da zaradi prezgodnjega poroda potrebujejo prav posebno oskrbo. Zanje stalno skrbi medicinsko osebje, posebno pomembno vlogo pa imajo seveda tudi starši, čeprav začetna komunikacija med otrokom in starši poteka drugače, kot pri donošenem otroku. Za prezgodaj rojene otroke inkubator postane življenjski prostor. Okolje intenzivne nege, hrup, svetloba, razni medicinski posegi, so za prezgodaj rojenega otroka pogosto zelo stresni. Zato je pri nedonošenih otrocih zelo pomemben ljubeč, tolažilni dotik staršev in pozitivni terapevtski dotik osebja, preko katerega jim damo občutek varnosti, predvidljivosti in pozitivnih čutnih zaznav.
Nega nedonošenčka
Kengurujčkanje
Izrednega pomena je kenguru metoda ali kengurujčkanje, kjer otroka samo v plenički položimo mami ali očetu na prsni koš. Stik kože na kožo ima veliko pozitivnih učinkov tako za otroka, kot za starše. Prav tako je pomembno, da vse dejavnike okolja (hrup, svetloba …) čim bolj omilimo in tako tudi zmanjšujemo negativni vpliv umetnega okolja.
Ko je otrok dovolj stabilen, začnemo starše v večji meri vključevati tudi v dnevne aktivnosti otroka.
Baby handling oziroma pravilno ravnanje z otrokom
Starše naučimo handlinga oz. pravilnega ravnanja ob negi, preoblačenju, dvigovanju, polaganju in pestovanju. Handling je del razvojno – nevrološke obravnave po Bobathu. Ta pristop sta pred več kot 70 leti razvila Berta in Karel Bobath in je danes znan in sprejet kot eden vodilnih pristopov v mnogih državah po svetu. S tem pristopom želimo normalizirati tonus, tako da zaviramo nepravilne in spodbujamo pravilne gibalne vzorce. Otroku poskušamo preko pravilnega načina ravnanja znotraj vsakodnevnih dejavnosti, ki jih kasneje izvajajo starši v domačem okolju, omogočiti čim bolj normalne čutno-gibalne izkušnje v prostoru.
Poudarek je tudi na pravilnih položajih pri počitku, preko katerih spodbudimo normalen motorični razvoj in otroku zagotovimo občutek varnosti.
Hranjenje nedonošenega otroka
Posebno skrb namenjamo tudi hranjenju nedonošenega otroka, ki poteka na začetku nekoliko drugače. Prezgodaj rojeni otroci namreč še ne zmorejo usklajevati dihanja, sesanja in požiranja, ki je potrebno za dobro koordinirano hranjenje. Zato je pomembno, da otroka na začetku, ko je hranjen še preko sonde, spodbujamo, da sesa dudico, prst, okuša in vonja materino mleko. Ko pa otrok pokaže določene znake pripravljenosti, preidemo na hranjenje po steklenički in počasi tudi na dojenje.
Prezgodnji porod predstavlja velik stres za celotno družino, zato se trudimo, da so starši čim prej in v čim večji meri vključeni v življenje otroka, saj povezovanje od prvih trenutkov življenja naprej pozitivno vpliva tako na starše kot otroke in postavlja dobre temelje za celo življenje.
Delo z otroki v intenzivni enoti je več kot samo delo, je čustvo, je dotik, je boj in navdih, je žalost in veselje … predvsem pa tisto srčno zadovoljstvo, ko mali korenjak čez nekaj let z nasmehom na obrazu sam prikoraka v našo enoto in nam pomaha v pozdrav.
Mesec nedonošenčkov podpira: https://www.babycenter.si/
Foto: Pixabay, osebni arhiv D.G.
