Veliki ljubitelji kave si na dan privoščijo več skodelic tega dišečega napitka, a raziskovalci opozarjajo, da bi bilo za nekatere bolje, da se ustavijo pri eni …
Japonska študija, objavljena v publikaciji Journal of the American Heart Association, namreč razkriva, da se stopnja umrljivosti pri ljudeh z močno povečanim pritiskom lahko podvoji, če spijejo dve ali več skodelic kave na dan. Pri tem opozarjajo, da ena skodelica vsebuje 2 dl napitka.
Poskusne zajčke spremljali 19 let
Raziskovalci so pregledali podatke 18,609 ljudi (6,574 moških in 12,035 žensk), starih med 40 in 79 let. Študija se je začela med letoma 1988 in 1990, ko so udeležencem izmerili pritisk in se pozanimali o njihovem zdravstvenem ozadju. Njihovo zdravje so nato spremljali slabih 19 let.
Raziskovalci so poskusne zajčke glede na rezultate meritev krvnega tlaka razvrstili v pet kategorij: optimalni krvni tlak (130/85), rahlo povišan krvni tlak (130–139 / 85-89), hipertenzija 1. stopnje (140–159 / 90–99), hipertenzija 2. stopnje (160–179 / 100–109), hipertenzija 3. stopnje (180 ali več / 110 ali več). Ker je zares visok krvni tlak imela le peščica sodelujočih, so zadnja dva razreda združili v enega.
Raziskovalci so nato preverili, koliko kave in zelenega čaja popijejo na dan. Dva decilitra kave vsebuje med 95 in 200 mg kofeina, zeleni čaj pa 35 mg.
V času spremljanja študije so raziskovalci zabeležili 842 smrti udeležencev, povezanih s srčno-žilnimi boleznimi. Rezultati študije so pokazali, da so imeli ljudje s hipertenzijo 2. in 3. stopnje, ki so popili 2 ali več skodelic kave na dan, dvakrat višjo stopnjo umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni v primerjavi z ljudmi v isti kategoriji, ki niso pili kave. Ena skodelica kave na dan ne predstavlja nevarnosti, prav tako pa je varno pitje zelenega čaja – tudi večjih količin.
“Te ugotovitve morda podpirajo trditev, da se morajo ljudje s hudo hipertenzijo izogibati prekomernemu pitju kave,” je za Medical News Today povedal avtor študije dr. Hiroyasu Iso.
Kdaj govorimo o povišanem krvnem tlaku?
Krvni tlak je povišan, če je sistolični krvni tlak enak ali višji kot 140 mmHg, diastolični krvni tlak pa enak ali višji kot 90 mmHg. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je hipertenzija le v 10 odstotkih posledica drugih bolezni. Takrat govorimo o sekundarni hipertenziji, do katere lahko na primer pride zaradi bolezni ledvic. Kadar drugega bolezenskega vzroka ni, govorimo o arterijski hipertenziji. Hipertenziji pravijo tudi tihi ubijalec. Je zelo nevarna, zato jo je treba zdraviti. Če je ne, lahko vodi v možgansko ali srčno kap.
Na nekatere dejavnike tveganje za razvoj visokega krvnega tlaka, kot je dednost, ne moremo vplivati, na nekatere pa lahko.
Visok pritisk namreč povzroča tudi:
- čezmerno uživanje soli,
- čezmerno pitje alkoholnih pijač,
- premajhna telesna dejavnost,
- stres,
- kajenje,
- prekomerna telesna teža
