Po ocenah staršev* otroci v predšolskem obdobju pred zasloni v povprečju preživijo 2-3 ure dnevno. To krepko presega smernice pediatrov.
Prezgodnja in prekomerna izpostavljenost zaslonom ima lahko za predšolske otroke številne škodljive posledice, ki se jih starši še ne, ali pa se jih premalo zavedajo.
Čas pred zasloni, kar vključuje gledanje televizije in uporabo računalnikov, tablic in pametnih telefonov, lahko negativno vpliva na otrokovo telesno zdravje, kognitivni razvoj in razvoj socialnih veščin ter jezikovnih spretnosti. Nekatere posledice se kažejo v predšolskem obdobju, mnoge pa z vstopom v šolo.
V pediatričnih ambulantah opažajo porast otrok z odstopanji v razvoju
Dr. Mateja Vintar Spreitzer dr. med., spec. pediatrije s posebnimi znanji iz razvojne nevrologije opozarja, da je priliv otrok v razvojne ambulante s centri za zgodnjo obravnavo in pediatrične ambulante zadnja leta vedno večji.
Gre tudi za otroke, ki imajo določene primanjkljaje ali odstopanja v razvoju, ki jih lahko povežemo s prekomerno izpostavljenostjo zaslonom v zgodnjem obdobju.
Motnja pozornosti, vedenjske težave, zaostanki na področju komunikacije, govora in jezika, odstopanja na področju vedenja in čustvovanja in motnje spanja so lahko posledica prekomerne uporabe zaslonov. Raziskave kažejo, da je prekomerna raba zaslonov pri malčkih povezana s slabšo pripravljenostjo za vstop v šolo, slabšo pismenostjo in slabšimi bralnimi sposobnostmi.
Pogosti so zaostanki na govorno-jezikovnem področju. Če je otrok v zgodnjem obdobju prekomerno pred zasloni so lahko njegove kognitivne sposobnosti slabše, kar se lahko odrazi kasneje, ko otrok nastopi šolanje. Takrat se lahko pokažejo učne težave, težave s zbranostjo pri pouku in med učenjem, hiperaktivnost, težave z razumevanjem.
Daljši čas gledanja televizije pri otrocih, starih od 1 do 3 let je povezan z večjo verjetnostjo motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) kasneje v življenju. Otroci, ki več kot 2 uri dnevno gledajo zaslone v zgodnjem obdobju, imajo skoraj 8-krat večjo verjetnost, da razvijejo to motnjo. Izpostavljenost otroka nasilnim vsebinam pa je povezana z antisocialnim, impulzivnim in agresivnim vedenjem otroka.
Več nočnih mor in grozljivih sanj
Uporaba zaslonov pred spanjem lahko povzroči, da otroci (in tudi odrasli) težje in kasneje zaspijo, spanje traja krajši čas, kakovost spanja pa je slabša (več je zbujanja, več nočnih mor in groz, manj je globokega spanca). Po eni strani gre za vpliv modre svetlobe, ki izvira iz zaslonov in vpliva na cirkadiani ritem, po drugi strani pa so vzrok lahko vsebine, ki otroka pred spanjem vznemirijo.
Čas pred zaslonom je tudi čas sedenja, torej prosti čas, ki ga otroci ne izkoristijo za gibalne aktivnosti. Preveč sedenja in preživljanja prostega časa pred zasloni ob visoki kalorični prehrani prispeva k prekomerni telesni teži in manjši telesni zmogljivosti, povezan pa je tudi z motnjami vida. Veliko navad izhaja iz predšolskega obdobja in se prenašajo v naslednja obdobja, zato je pomembno, da v predšolskem obdobju vzpostavimo ustrezne navade in rutine.
Dr. Vintar Spreitzer poudarja, da so najbolj optimalne spodbude za vse vidike razvoja otroka ljubeče okolje, varna navezanost, živa interakcija z drugimi ljudmi (skrbniki in vrstniki), ki se odzivajo v skladu z otrokovimi potrebami. Pogovor, skupna igra in aktivnosti, branje, pripovedovanje zgodb, družabne igre, skupne gibalne aktivnosti in tradicionalne igrače so še vedno boljše za celosten razvoj otrok kot zasloni.
Webinar o uporabi zaslonov pri predšolskih otrocih
Ker se starši predšolskih otrok ne ali premalo zavedajo teh posledic, sta Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni v okviru projekta ODKLOP, organizirala strokovno srečanje, na katerem so staršem in skrbnikom predstavili problematiko prezgodnje in prekomerne izpostavljenosti predšolskih otrok zaslonom. Če ste strokovno srečanje zamudili, si ga lahko ogledate na spletni strani projekta ODKLOP.
Organizatorji dogodka upajo, da bo sporočilo srečanja doseglo čim več staršev, da bodo ti v svoja znanja o vzgoji in starševstvu vključili tudi to, kako upravljati z zasloni, tako pri sebi, kot svojih otrocih. In da bodo dela proste dni izkoristili kot priložnost preživljanja skupnega časa brez zaslonov.
Več informacij:
Spletna stran Programa ODKLOP: https://zasrce.si/odklop-i/
Darija Cvetko, vodja projekta: [email protected]
Ogled spletnega srečanja za starše: https://shorturl.at/depAK
Spletna stran Smernic za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, 2021: https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/zasloni
Kakovostne spletne vsebine po starosti: https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/zasloni/kvalitetne-vsebine
Dr. MATEJA VINTAR SPREITZER , dr. med., spec. pediatrije je zdravnica s posebnimi znanji iz razvojne nevrologije in dela kot pediatrinja v razvojni ambulanti s centrom za zgodnjo obravnavo. V okviru Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije je vodja Delovne skupine za obvladovanje časa pred zasloni pri otrocih in mladostnikih. Je prva avtorica nacionalnih Smernic o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Več informacij: [email protected]
Želite delite izkušnje ali dobiti nasvet, kako ravnati z otrokom, ki potrebuje vašo pozornost? Vabljeni na forum Starševstvo in vzgoja.
Opombe
* Po raziskavi, ki jo je leta 2015/16 (novejših raziskav žal še nimamo) opravila Fakulteta za medije
