Kot pojasnjuje eden od zastopnikov pacientovih pravic za območje Ljubljane Marjan Sušelj, se pacienti za drugo mnenje običajno odločijo zaradi izgubljenega zaupanja v zdravnika oziroma ustanovo zaradi domnevno spornega ali pomanjkljivega zdravljenja. Pri posamičnih primerih pa gre tudi za nezmožnost sprejetja težke (včasih celo usodne) diagnoze in iskanje alternativnih poti.
Ureditev pravice do drugega mnenja v okviru javnih sredstev je omejena na sekundarni in terciarni nivo. Izvaja se znotraj iste ustanove, ki je pacienta obravnavala in brez dodatnih finančnih virov. Tovrstno drugo mnenje načelno ne predvideva dodatnih preiskav ali posegov, temveč zgolj preučitev medicinske dokumentacije in opredelitev do dotedanjih ugotovitev in predvidenega zdravljenja.
Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic
Prednosti in pasti drugega mnenja v samoplačniških ambulantah
Sogovornik priznava, da aktualna ureditev ni idealna, saj je pripravljavec drugega mnenja zaposleni institucije, ki pacientu nudi osnovno oskrbo, prav tako je priprava drugega mnenja finančno breme iste ustanove. “Pacienti občasno iščejo drugo mnenje tudi v samoplačniških ambulantah, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Tako pridobljena mnenja so načelno bolj neodvisna, včasih pa je iz njih razviden tudi komercialni interes pripravljavca za nadaljnjo obravnavo pacientov,” opozarja.
V letu 2023 sem evidentiral 639 domnevnih kršitev pacientovih pravic, od tega sta le dva pacienta eksplicitno izpostavila zahtevo za pridobitev drugega mnenja, in sicer za področje ortopedske kirurgije in kardiologije. Problematika drugega mnenja je vključena tudi v posamičnih zahtevkih za pridobitev pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo (29 primerov) in v zahtevkih pri uveljavljanju pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe (429 primerov).
Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic
Kako uveljavljati drugo mnenje in kako dolgo se čaka nanj?
Postopki za uveljavljanje pravice do drugega mnenja so podrobno opisani v Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP). »V praksi se je izkazalo za primerno, da pacient v prvem koraku opravi temeljit razgovor pri lečečem zdravniku in izpostavi svoje dileme. Če razgovor ne odpravi dilem, pacient zahtevek za drugo mnenje posreduje vodstvu enote oziroma pooblaščeni osebi za sprejem zahtevkov za prvo obravnavo ustanove, enako kot v primeru drugih kršitev pacientovih pravic,« razloži Sušelj.
Ključno je, da bolnik navede razloge za pridobitev drugega mnenja in uporabi spoštljivo in korektno komunikacijo. Po dostopnih podatkih so bili tovrstni zahtevki uspešno obravnavani in zaključeni. Izjema so posamični primeri, ki ostajajo nerazrešeni že več let in so del uveljavljanja odškodninskih zahtevkov.
Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic
Kot pojasnjuje Sušelj, se postopki uveljavljanja pravice do drugega mnenja izvajajo v terminih za reševanje kršitev pravic pacientov in niso neposredno vezani na čakalne vrste za preglede in posege. Kot že omenjeno, gre običajno le za preučitev medicinske dokumentacije in pripravo strokovnega mnenja s strani neodvisnega zdravnika.