Običajno odrasel človek med mirnim dihanjem vdihne in izdihne 15-krat na minuto. Pri diapneji pa je dihanje oteženo, spremlja ga predvsem nelagoden občutek oteženega in napornega dihanja. Prisotno je lahko stalno ali pa tudi samo ob naporih, pri nekaterih pa se pojavi celo ponoči med mirovanjem, ko bolnik leži.
Društvo pljučnih alergijskih bolnikov (DPBS) poroča, da je osnovni vzrok oteženega dihanja najpogosteje pomanjkanje kisika, ki nastane zaradi obolenja pljuč, srca ali slabokrvnosti. Hitrejše dihanje sicer lahko zmanjša človekovo zmogljivost, pri dispneji pa ima bolnik pri hitrejšem dihanju občutek, da mu primanjkuje zraka in da ne more dovolj globoko vdihniti, zato je zanj telesna dejavnost skoraj nemogoča. Prav tako pa so dejavniki za oteženo dihanje visoka temperatura ozračja, debelost, zadnji tedni nosečnosti ali bivanje na visokih nadmorskih višinah.
Oteženo dihanje pogosto spremljajo občutki tesnobe, strahu in panični napadi, ob nekaterih primerih pa se pojavi tudi vračanje želodčne vsebine v požiralnik.
Kako se meri oteženo dihanje?
Nekateri poročajo, da ne morejo vdihniti do konca, niti ko mirujejo, drugim pa zmanjkuje zraka le ob obremenitvah.
Na DPBS oteženo dihanje razdelijo na 6 različnih kategorij:
- Sploh ni težav z dihanjem,
- Težko dihanje ob velikih naporih (npr. tek),
- Težko dihanje ob hoji po stopnicah,
- Težko dihanje ob hoji po ravnem in pogosto ustavljanje,
- Zadihanost že po nekaj minutah hoje,
- Z dihanjem imate bolnik tako hude težave, da sploh ne zapušča stanovanja.
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL) pa opozarjajo, da je dispneja subjektiven občutek. Vi sami svoje telo in dihanje najbolje poznate, zato tudi veste, kdaj ni običajno. Vaši bližnji vas lahko opozorijo, da ste zasopli, hitreje, kašljate, vi pa najbolje veste, kdaj potrebujete pomoč.
Kdaj k zdravniku?
Na OIL svetujejo, da greste čim hitreje na posvet z zdravnikom če:
- Se dihanje močno in hitro poslabša,
- Je dihanje zelo naporno in ste nemirni,
- Se je pojavila nova, ostra bolečina v prsih,
- Ste začeli kašljati in se kašelj stopnjuje,
- Imate povišano telesno temperaturo (nad 30 stopinj celzija).
Zdravniku poveste kdaj so se začele vaše težave, kdaj se pojavijo in kako hudo je. Običajno opravijo pregled celotnega telesa, rentgensko slikaj prsni koš in opravijo preiskave pljučne funkcije.
Kako si lahko pomagate sami?
Pri težavah z dihanjem pa je pomembna tudi skrb zase. Zdravnik vam bo po vsej verjetnosti predpisal zdravila, katera boste morali redno jemati. Simptome pa vam lahko olajša tudi vaš življenjski prostor.
Na OIL poudarjajo, da je pomembno, da je vaše okolje čisto in mirno. Večkrat na dan prezračite sobo, uporabljajte ventilator in poskrbite za primerno temperaturo ter vlažnost prostora. Ob izjemno visokih in nizkih temperaturah raje ostanite doma, predmete, ki jih pogosto uporabljajte pa imejte v neposredni bližini.
Prav tako pomaga, da držite telo v razbremenilnem položaju: prsni koš sprostite in roke naslonite na kolena ali na blazino, položeno na mizo.
Če se bojite, da imate dispnejo, priporočajo čim hitrejše posvetovanje z zdravnikom in postavitev diagnoze.
