Stres, napetost, tesnoba, strah, pričakovanje česa slabega … so pogosta občutja, ki jih čutimo v vsakdanjem življenju, navajajo v programu OMRA. Vendar, kako vedeti, kdaj so naše telesne in duševne težave del običajnega odziva na stresne razmere in kdaj gre za panični napad?
Pomembno je vedeti, da panični napad ni povezan z dejansko ogrožajočimi in nevarnimi okoliščinami. Človek ga doživi nepričakovano, na pojav pa vpliva več različnih dejavnikov. Lahko ga doživi zaradi občutka nemoči, ujetosti ali močnega strah, lahko nastopi zaradi različnih negativnih doživetij, travmatičnih izkušenj ali kot posledica šoka, pa tudi zaradi pogostejših nezaželenih razmer in premlevanja o tem.
Panični napad še ne pomeni panične motnje, lahko pa doživljanje več paničnih napadov vodi v razvoj panične motnje.
Znake si ljudje pogosto napačno razlagajo
Najpogostejši znaki in simptomi paničnega napada so:
- Pospešeno bitje ali razbijanje srca
- Znojenje
- Drhtenje in tresenje
- Šibkost
- Kratka sapa (zadihanost brez napora)
- Občutek dušenja
- Bolečine ali nelagodje (utesnjenost) v prsih, vratu ali hrbtu
- Slabost ali nelagodje v prebavilih
- Vrtoglavica, suha usta
- Občutek izgube stika z resničnostjo
- Strah pred izgubo nadzora nad sabo
- Strah, da se nam bo zmešalo
- Otrplost ali mravljinčenje
- Mrazenje ali vročinski oblivi
- Močan strah, da vsega tega ne bomo zdržali in da bomo umrli
V OMRI opozarjajo, da ljudje ob paničnem napadu pogosto mislijo, da doživljajo srčni zastoj, da bodo omedleli, ker izgubljajo nadzor na svojim telesom. Panični napad pa je pravzaprav pretiran odziv telesa, ki se pripravlja na boj, beg ali otrplost. Traja lahko različno dolgo: od nekaj minut (tri do štiri), pa do deset ali več.
Kako si pomagati?
- Najpomembnejše je, da razumemo in se opominjamo, da ne doživljamo srčnega zastoja, da ne umiramo, temveč, da gre za pretiran telesni odziv.
- Umirimo dihanje in bitje srca, tako da skušamo pozornost preusmeriti na dihanje: vdih naj bo počasen, izdih podaljšan.
- Poravnamo držo, ramena nazaj in dvignemo glavo.
- Uporabimo pozitivno naravnan govor, ponavljamo besede kot so: z mano je vse v redu, super sem, vem kaj se dogaja v mojem telesu, imam nadzor, diham, to je le telesni odziv …
- Pomaga lahko, da se s čim zamotimo, da skušamo preusmeriti pozornost: se pogovorimo z bližnjim, se odpravimo na sprehod …
- Pomaga lahko telesna dejavnost, denimo hitra hoja, tek, telovadba.
Panični napad ali srčni infarkt?
Ameriško združenje za srce (American Heart Association) navaja, da so si simptomi srčnega infarkta in paničnega napada tako podobni, da jih je včasih težko ločiti. Zdravniki in psihologi pa se strinjajo, da ob dvomu za kaj gre, nihče ne sme tvegati, in mora k zdravniku, če je morda res srčni infarkt, saj v tem primeru nujna urgentna zdravniška pomoč.
Kot nše navajajo v združenju, je srčni infarkt lahko nenaden in silovit, vendar se večina začne počasi, z blago bolečino ali nelagodjem (občutek da tišči in stiska) v prsnem košu, ki se v nekaj minutah postopoma stopnjuje. Bolečino čutimo za prsnico, lahko se širi v vrat, levo roko, žličko in v hrbet. Pojavi se neodvisno od obremenitve. Praviloma ni povezana z gibanjem, dihanjem, položajem telesa in tudi ne popusti v mirovanju. Spremlja jo lahko potenje, slabost, siljenje na bruhanje in občutek dušenja. Te epizode se lahko pojavijo in izginejo večkrat, preden pride do dejanskega srčnega napada. Pri ženskah pa se srčni infarkt lahko kaže še drugače kot pri moški in se še redkeje začne z močno bolečino v prsih, je pred časom opozoril kardiolog prim. Matija Cevc, dr. med.
Panični napad pa se običajno pojavi nenadoma. Bolečino v prsih pogosto spremlja občutek, da ne moremo dihati, človek ima zato občutek, da se bo zadušil. Nastopi lahko nerazumen oz. pretiran strah.
