Veste, kako lahko sebe in otroke zaščitite pred šestimi vrstami raka?

Dobra novica: večino rakov, pa tudi druge zdravstvene tegobe, ki jih povzročajo okužbe s HPV, lahko preprečimo, vsaj enega od teh rakov pa bi lahko celo odpravili.

Kaj so HPV?

Človeški (humani) papilomavirusi – skrajšano HPV – so virusi, ki živijo v koži in sluznicah ljudi.Poznamo več kot 200 genskih različic, ki jih imenujemo genotipi. Večina okužb, ki jih povzročajo, ni nevarnih in okuženim ne povzroča težav. Ko okužba povzroči bolezen, pa je ta odvisna od genske različice, s katero se človek okuži. Nastanek šestih vrst rakov povzroča približno 13 genotipov HPV, najpogostejša povzročitelja sta genotipa HPV-16 in HPV-18. Genitalne bradavice povzročata genotipa HPV-6 in HPV-11, okužba z njima pa ne povzroča raka. Prav tako raka ne povzročajo genotipi, ki povzročajo različne vrste kožnih bradavic, med temi so najpogostejši genotipi HPV-2, HPV-27 in HPV-57.

Pomembno je vedeti, da tudi vsaka okužba z nevarnimi genotipi še ni nevarna, poudarja doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja državnega programa ZORA z Onkološkega inštituta Ljubljana. “Skoraj 90 odstotkov okužb v letu ali dveh izzveni samih po sebi in zgolj tiste, ki vztrajajo, lahko povzročijo raka. Pri nekaterih okuženih se zgodi, da se virus v telesu skrije, pravimo, da okužba postane neaktivna (speča, latentna) in se ponovno aktivira kadarkoli kasneje v življenju. Zato se okužba lahko pojavi tudi pri osebah, ki so v dolgotrajni partnerski zvezi ali že dlje časa niso imele spolnih odnosov.“

Okužba z virusom HPV je izjemno pogosta, vsaj enkrat v življenju se s tem virusom okuži tako rekoč vsak. Poteka pa večina okužb brez znakov bolezni in okužena oseba sploh ne ve za okužbo. Za okužbo s HPV ni zdravila, lahko pa se zdravijo bolezni, ki nastanejo kot posledica okužbe: predrakave spremembe materničnega vratu, šest različnih rakov, genitalne bradavice in ponavljajoče se papilome grla.

Kako se okužba prenaša

Okužba s HPV se prenaša s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe: ljubkovanje, stiki s kožo genitalnega področja, vaginalni, analni in oralni spolni odnosi ter drugi intimni stiki. Med različnimi deli telesa jo lahko prenašamo tudi z rokami. Pomembno je, da se mladi v spolnost podajo čim kasneje, s partnerjem, ki ga poznajo in mu zaupajo. Prav tako je pomembna tudi uporaba kondoma, ki sicer prenosa okužbe s HPV ne prepreči popolnoma, ščiti pa pred prenosom drugih bolezni in preprečuje neželeno nosečnost.

Okužba s HPV se lahko prenese tudi z matere na novorojenčka ob porodu, opozarja sogovornica. “Če se okužba, ki povzroča genitalne bradavice, prenese z matere na otroka med porodom, se pri novorojenčku okužba lahko izrazi kot ponavljajoči papilomi v grlu novorojenčka (respiratorna papilomatoza), ki so izjemno trdoživa in zoprna bolezen, vendar na srečo izjemno redka.“

Nimamo testa, s katerim bi lahko določili, kdaj je do okužbe prišlo. Na novo ugotovljena okužba s HPV ne pomeni nezvestobe v partnerski zvezi.

Povezava med HPV in rakom

“Okužba s HPV je nujna za nastanek raka materničnega vratu, povzroča pa tudi raka penisa, zunanjega ženskega spolovila, nožnice, zadnjika in ustnega dela žrela ter genitalne bradavice in ponavljajoče papilome grla. Z okužbo največkrat pridemo v stiku kmalu po tem, ko postanemo spolno aktivni, od okužbe do razvoja raka pa običajno mine 10 let in več. S HPV povezani raki se praviloma pojavljajo v mlajši starosti kot druge rakave bolezni, zbolevajo osebe od 30. leta naprej,” pojasnjuje dr. Urška Ivanuš.

Okužbe z manj nevarnima genotipoma HPV pa sta vzrok za skoraj vse primere genitalnih bradavic in ponavljajoče se papilome grla, tudi pri novorojenčkih.

Zaradi okužbe s HPV v Sloveniji letno zboli za rakom več kot 150 žensk in več kot 40 moških, približno 1.600 žensk pa se zdravi zaradi predrakavih sprememb na materničnem vratu.

Kako se lahko zaščitimo?

“Najboljša zaščita pred raki in ostalimi boleznimi, ki jih povzroča HPV, je cepljenje. Cepljenje proti HPV preprečuje šest vrst rakov in resnično rešuje življenja. Cepljeni bodo imeli veliko manjšo verjetnost, da bodo zboleli zaradi teh šestih rakov, kot necepljeni vrstniki. Pomembno je, da starši to vedo, ko se odločajo o cepljenju svojega otroka. Cepljenje proti HPV je namreč najbolj učinkovito, če otroka cepimo čim prej, kot je mogoče, saj je pri mladih imunski odziv na cepljenje boljši, verjetnost okužbe pa manjša. Cepivo namreč zelo učinkovito ščiti pred novimi okužbami, ne more pa zdraviti obstoječih okužb. Cepljenje je sicer učinkovito tudi pri zamudnicah in zamudnikih, ki se niso cepili v nacionalnem programu cepljenja v 6. razredu osnovne šole, vendar s starostjo učinkovitost pada. Do 15. leta sta zato priporočena dva odmerka cepiva, kasneje se cepi s tremi odmerki,” je odločna dr. Urška Ivanuš. Ker s pravočasnim cepljenjem okužbe preprečimo, preprečimo tudi nastanek spečih okužb, je pojasnila.

“Tudi v Sloveniji cepljenje proti HPV že kaže prve rezultate. Na podlagi podatkov v registru ZORA smo namreč že izvedli raziskavo, ki je pokazala, da imajo generacije deklet, ki so imele priložnost brezplačnega cepljenja proti HPV, za skoraj polovico manjšo verjetnost, da jim na presejalnem pregledu ZORA odkrijemo predrakave spremembe visoke stopnje kot enako stara dekleta, ki te priložnosti niso imele. In to kljub temu, da je precepljenost trenutno zgolj 50-odstotna. Ko bo precepljenost večja, bo predrakavih in rakavih sprememb še manj.”

Doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja državnega programa ZORA z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Brezplačno cepljenje je na voljo dekletom in fantom na sistematskem pregledu v šestem razredu osnovne šole. Raziskave kažejo, da sta za zaščito pri tej starosti dovolj dva odmerka cepiva, poleg tega cepljenje v tem obdobju otroke lahko zaščiti pred okužbo, preden pridejo z njo prvič v stik. Od junija letos se po priporočilu Sveta EU za preprečevanje rakov, povezanih z okužbami, lahko brezplačno cepijo vse ženske in moški do vključno 25. leta starosti. Po 15. letu posameznik prejme tri odmerke cepiva.

Pomen rednih ginekoloških pregledov

Redni preventivni pregledi na tri leta omogočajo, da pri navidezno zdravih ženskah, brez znakov bolezni, z brisom materničnega vratu odkrijejo predrakave spremembe, ki jih na podlagi nadaljnje diagnostike spremljajo ali zdravijo in s tem preprečijo raka materničnega vratu. Sogovornica pove, da ginekologi test HPV naredijo pri ženskah s spremembami materničnega vratu nizke stopnje in pri ženskah, ki so že bile zdravljene zaradi predrakavih sprememb. Če je izvid testa HPV negativen, ima ženska kljub začetnim patološkim spremembam ali zdravljenju izjemno majhno tveganje, da bo v naslednjih nekaj letih zbolela za rakom materničnega vratu in zato takšna ženska običajno ne potrebuje dodatnih pregledov. Če je izvid triažnega testa HPV pozitiven, to še ne pomeni, da so prisotne predrakave spremembe ali rak materničnega vratu, temveč da ženska potrebuje dodatni pregled pri ginekologu, ki preveri, ali so spremembe prisotne in ali je potrebno zdravljenje.

Čeprav imajo cepljena dekleta izrazito manjšo verjetnost, da bodo zbolela s predrakavimi ali rakavimi spremembami materničnega vratu, jih še vedno ogrožajo tudi genotipi HPV, ki jih cepivo ne pokriva. Zato je pomembno, da se tudi cepljena dekleta redno udeležujejo ginekoloških pregledov v okviru programa ZORA pri svojem izbranem ginekologu.

“Pri mlajših ženskah, ki se redno udeležujejo programa ZORA, zelo uspešno odkrivamo predrakave in zgodnje rakave spremembe, kjer je ozdravitev praviloma popolna. Udeležba mladih žensk v programu ZORA je odlična. Pri ženskah, ki se ne udeležujejo programa ZORA, raka materničnega vratu v povprečju odkrivamo devet let kasneje, ko je običajno že razširjen ali razsejan. Udeležbo v programu ZORA priporočamo tudi dekletom, ki so bila cepljena proti HPV, saj zgodnje cepljenje zaščiti dekle v okrog 90 %, učinkovitost pa se manjša s starostjo.“

Doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja državnega programa ZORA z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Slovenija na poti k odpravi raka materničnega vratu

Zaradi učinkovitega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb v okviru državnega programa ZORA je rak materničnega vratu v Sloveniji v zadnjih letih redek, zboli od 110 do 120 žensk letno. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je Slovenijo na podlagi dobrih rezultatov programa ZORA prepoznala kot državo, ki bi lahko med prvimi v Evropi dosegla odpravo raka materničnega vratu, saj se je zbolevnost za tem rakom v 20 letih več kot prepolovila, poleg tega pa že dosegamo dva od treh ciljev, ki so nujni za odpravo raka materničnega vratu: udeležba žensk v programu ZORA je več kot 70-odstotna, učinkovitega zdravljenja predrakavih in rakavih sprememb pa je deležno več kot 90 odstotkov žensk. Tretji cilj, ki ga Slovenija še ne dosega, pa je 90-odstotna precepljenost proti HPV. Na tem področju smo se pred dobrim letom aktivno vključili v evropski projekt PERCH, kjer se skupaj z osemnajstimi evropskimi državami zavzemamo za večjo precepljenost proti HPV v Evropi.

“Za povečanje precepljenosti proti HPV je bistvena informiranost staršev in zaupanje v zdravstveno stroko. Raziskave kažejo, da starši in skrbniki, ki se ne odločijo za cepljenje proti HPV kljub temu, da želijo otroku najbolje, pogosto dvomijo o varnosti in učinkovitosti cepiva, kar pogosto izhaja iz napačnih informacij, ki se širijo preko družbenih omrežij in drugih strokovno nepreverjenih virov.“

Doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja državnega programa ZORA z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Prispevek je nastal v okviru evropskega projekta PERCH, ki ga sofinancirata Evropska Unija in Ministrstvo za zdravje RS. V Sloveniji projekt vodi Onkološki inštitut Ljubljana.

Za podrobnejše informacije o tem, kako lahko zaščitite svojega otroka pred HPV in povezanimi raki, vas vabimo, da obiščete uradno stran NIJZ na naslednji povezavi: NIJZ – Zaščitite svojega otroka pred HPV in povezanimi raki. Prav tako vam priporočamo, da si na Med.Over.Net ogledate rubriko O HPV od A do Ž, ki je bila ustvarjena v okviru evropskega projekta PERCH, v katerem je v boju proti rakom, ki jih povzročajo okužbe s HPV, združilo moči kar 18 držav. V Sloveniji projekt vodi Onkološki inštitut Ljubljana.