“Pojem “zlata kri” opredeljuje izredno redko krvno skupino Rh-null, ki jo ima manj kot 50 ljudi na svetu. Na površini eritrocitov (rdečih krvnih celic) teh ljudi ni nobenih antigenov (posebnih proteinov), ki sicer pripadajo podskupini krvne skupine Rh. V primeru, da ti ljudje potrebujejo zdravljenje s krvjo, so tako odvisni od darovanja krvi ostalih ljudi po svetu z enako krvno skupino,” pojasnjuje specialistka pediatrije in transfuzijske medicine Polonca Mali, dr. med.
Vloga večine krvnih skupin še ni poznana
Po besedah Malijeve je bilo odkritje krvnih skupin v letih 1900–1902 ključno za razvoj transfuziologije v začetku 20. stoletja. Zaradi njegovega velikega pomena za zdravljenje je bilo odkritje nagrajeno z Nobelovo nagrado za medicino. “Kljub številnim novoodkritim krvnim skupinam zunaj sistema ABO v prejšnjem stoletju pa krvne skupine ABO še vedno ostajajo klinično najpomembnejše. Za izbor ustrezne krvne komponente, ki jo bolnik prejme s transfuzijo, je upoštevanje rezultatov določitve krvnih skupin ABO pri bolniku in dajalcu še danes ključnega pomena. . Izvajanje zdravljenja s transfuzijo omogočajo krvodajalci, ki se altruistično udeležujejo krvodajalskih akcij – brez njih zdravljenje bolnikov s krvjo ne bi bilo mogoče,” poudarja.
Od odkritja krvne skupine ABO pred več kot 100 leti, je danes poznanih že preko 400 različnih krvnih skupin. Čeprav nekatere od njih danes povezujemo z določenimi boleznimi, vloga večine krvnih skupin še ni poznana.
V Sloveniji najbolj pogosta krvna skupina A
V različne krvne skupine nas sicer razvrščajo tako imenovani antigeni, ki so na rdečih krvnih celicah. Antigeni so snovi, ki lahko v organizmu povzročijo imunski odziv, saj se nanje specifično vežejo protitelesa ali določeni receptorji na limfocitih, pojasnjuje Polonca Mali.
V Sloveniji ima krvno skupino približno:
- A: 40 odstotkov ljudi,
- 0: 38 odstotkov ljudi
- B 15 odstotkov in
- AB 7 odstotkov.
Razvrščanje glede na RH-faktor
Drugi sistem razvrščanja krvnih skupin predstavlja Rh-faktor (Rhesus faktor), še pove Malijeva. “Pri tem gre za prisotnost oziroma odsotnost enega samega tako imenovanega D-antigena. Rh-pozitivne osebe so tiste osebe, ki ta antigen posedujejo, osebe, ki omenjenega antigena nimajo, so zato Rh-negativne. Na svetu je veliko več ljudi Rh-pozitivnih; v Sloveniji je takšnih okoli 85 odstotkov, medtem ko je Rh-negativnih 15 odstotkov ljudi. Ti ljudje lahko v primeru potreb zdravljenja s krvjo prejmejo transfuzijo krvi le od RhD negativnih krvodajalcev skladne krvne skupine AB0. Še posebno to velja v primeru zdravljenja otrok in žensk v rodni dobi.”
Oglejte si seznam krvodajalskih akcij v mesecu septembru in stanje zalog krvi glede na krvno skupino.
