Le kdo ne mara dobrih zgodb, ki vključujejo duhove in ostale paranormalne pojave? Izkušnjo bližnje smrti, življenje po smrti in zmožnost komunikacije z duhovi se pojavljajo v različnih kulturah in verovanjih. Mnogim nudi tolažbo, navsezadnje, kdo ne želi verjeti, da naši ljubljeni, a pokojni bližnji skrbijo za nas in so z nami, ko jih potrebujmo?
Ljudje že od nekdaj poskušamo komunicirati z duhovi. V viktorijanski Angliji je bilo na primer moderno, da so dame iz višjega sloja po čajankah s prijatelji v svojih salonih prirejale seanse. Na prestižnih univerzah, med drugim na Cambridgeu in Oxfordu, so se oblikovali klubi duhov, ki so se ukvarjali z iskanjem dokazov o duhovih. V Ameriki so konec 19. stoletja številni tako imenovani mediji trdili, da se pogovarjajo z mrtvimi, vendar so jih skeptični preiskovalci, kot je bil denimo Harry Houdini, pozneje razkrinkali kot goljufe, povzemajo na portalu Live Science.
Pa danes? Skoraj polovica Američanov verjame v duhove, je pokazala raziskava družbe Ipsos (2019). Kot zanimivost, le 7 % vprašanih je povedalo, da verjamejo v obstoj vampirjev.
Približno 18 % ljudi trdi, da so videli duha ali čutili njegovo prisotnost.
Paw Research, 2015
Je razlog pareidolija?
“Eden od pogostih pojasnil je lahko pareidolija, nagnjenost naših možganov, da med dvoumnimi dražljaji najdejo vzorce, zlasti človeške obraze in figure,“ je za Live Science povedal Stephen Hupp, klinični psiholog in profesor na univerzi Southern Illinois v Edwardsvillu (ZDA). To se na primer zgodi, ko v oblakih vidimo obraze ali figure ali ko naključne oblike in sence v temni hiši izgledajo kot duh, navaja nekaj najpogostejših primerov.
“Obstaja veliko napačno razumljenih pojavov, ki vplivajo na videnje duhov. Spalna paraliza je priznana izkušnja, zaradi katere imajo ljudje občutek, da so videli duha, demona ali nezemljana.”
Stephen Hupp, klinični psiholog in profesor
Vera v duhovni svet lahko izpolnjuje tudi globlje psihološke potrebe, še meni Hupp. “V našem vesolju je še vedno toliko stvari, ki jih ne razumemo, in tolažilno je, da praznino zapolnimo z razlagami. Nadnaravne razlage nas pogosto navdajajo z zaupanjem, tudi če ni dejanskih dokazov, in to zaupanje daje lažen občutek dejanske resnice,” pojasnjuje psiholog.
