Slovenski strokovnjaki so razvili gensko zdravilo in tehnologijo za dostavo zdravila v tumorske celice. Zdravilo je že bilo preskušeno v predkliničnih testiranjih. Prav tako so zasnovali oziroma razvili proizvodni postopek, ki vključuje napredne modularne proizvodne prostore, v katerih je bilo zdravilo proizvedeno v skladu s pravili dobre proizvodne prakse. S tem so postavili temelje za trajnostno platformo za razvoj in prehod inovativnih terapij in zdravil za napredno zdravljenje v klinično prakso.
Inovativno zdravilo, ki temelji na aktivaciji bolnikovega imunskega sistema
Gre za zdravljenje z interlevkinom-12 (IL-12) v obliki plazmidne DNA, ki temelji na aktivaciji bolnikovega lastnega imunskega sistema: po vbrizganju genskega zapisa za IL-12 v bolnikove celice z elektroprenosom, začnejo bolnikove celice same proizvajati terapevtsko molekulo IL-12, s čimer se sproži močan imunski odziv, ki ga spremlja izražanje interferona gama in povečana infiltracija imunskih celic v tumorje.
Primerno tudi za druge vrste raka
Zdravilo so v tokratni študiji uporabili za zdravljenje bazalnoceličnega karcinoma glave in vratu. Kot so pojasnili na Onkološkem inštitutu, je bil bazalnocelični karcinom v klinični študiji izbran zaradi zasnove študije, ker je bila predvidena operacija tumorja po 30 dneh in pri bazalno celičnem karcinomu to ne vpliva na izid zdravljenja. V nadaljnjih študijah nameravajo zajeti tudi druge vrste raka.
“Bazalno celični karcinom je najpogostejša vrsta nemelanomskega kožnega raka – predstavlja približno 75 odstotkov primerov kožnega raka. Največkrat se pojavi na glavi. Bazalnocelični karcinom je klinično izredno heterogena skupina tumorjev, ki rastejo počasi in izredno redko zasevajo. Ker je prepoznavanje in zdravljenje te vrste raka v večini primerov dokaj enostavno se le redko ponovi, praviloma takrat, kadar ga ne odstranimo v celoti,” pojasnjujejo na Onkološkem inštitut.
Kaj pomeni klinična raziskava faze I?
Vsako zdravilo, ki uspešno prestane predklinična testiranja, nadaljuje s testiranjem v kliničnem preskušanju faze I. To je faza, v kateri je zdravilo prvič uporabljeno pri bolnikih. Vanje je običajno vključeno manjše število bolnikov (po navadi le nekaj 10). Namen te faze preskušanja je ugotoviti, kako bo zdravilo vplivalo na človeka in kaj se z zdravilom oziroma zdravili zgodi v človeškem telesu. Poudarek te faze je potrditev varnosti in izvedljivost.
Tokratna študija faze I, ki je bila izvedena med letoma 2021 in 2023, je potrdila, da je terapija z IL-12 varna, izvedljiva ter jo bolniki dobro prenašajo. Študija je pomemben korak pri izkoriščanju lastnega (bolnikovega) imunskega sistema za boj proti raku in postavlja temelje za fazo II kliničnega preskušanja, pri katerem bi terapijo z IL-12 kombinirali z lokalnimi tumorskimi ablativnimi terapijami, kot je radioterapija ali elektrokemoterapija.
Gre za prvo tovrstno klinično študijo v Evropi, ki je v celoti plod znanja in postopkov, razvitih v Sloveniji. Glavni raziskovalec v študiji je bil dr. Aleš Grošelj, dr. med., s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL), koordinator študije pa je bil prof. dr. Gregorja Serša, dr. med., iz Onkološkega inštituta Ljubljana. Izsledki raziskave so bili objavljeni v priznani medicinski reviji European Journal of Surgical Oncology.
Zanimanje tujih strokovnjakov za sodelovanje
Kot odgovarjajo predstavniki Onkološkega inštituta, so skupaj s partnerji že prijavili projekt na razpis Gravitacija pri Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Če bodo uspešni, bo to prvi korak na poti do študije faze 2.
Če bo zdravilo uspešno prestalo fazo 2, si bodo prizadevali, da bi se zdravilo začelo uporabljati tudi širše. Interes za sodelovanje v študiji faze 2 so že izkazali tudi strokovnjaki iz tujine.
Slovenski raziskovalni preboji v zdravljenju raka
Onkološki inštitut s pomočjo partnerjev v raziskavah tako Slovenijo postavlja ob bok vodilnim državam na področju razvoja biomedicinskih terapij. Zaključeno klinično preskušanje je rezultat projekta SmartGene.si.
Klinično študijo je odobrila Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke v jeseni 2021, zaključila pa se je jeseni 2023. Platforma za pripravo genskih terapij je bila predhodno vzpostavljena s projektom SmartGene.si, ki je bil delno financiran iz sredstev Republike Slovenije in Evropskega sklada za regionalni razvoj, zaključil pa se je jeseni 2021.
Projekt je vodil Onkološki inštitut Ljubljana, pri njem pa so sodelovale še druge partnerske institucije, med njimi Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo Cobik, družbi Iskra PIO d.o.o. in JAFRAL, d.o.o. ter Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kot soizvajalca projekta pa tudi Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (ORL Klinika).
