Study Finds poroča, da je študija, objavljena v reviji Community Mental Health Journal, pokazala, da 96 odstotkov novih staršev v 12 mesecih po rojstvu otroka doživi vsaj eno vsiljivo misel. Skoraj 91 odstotkov jih je poročalo, da so jim te misli povzročale stisko. Najpogostejša vsiljiva misel, ki jo je navedlo 93,4 odstotke udeležencev, je bil strah, da bi njihov otrok prenehal dihati. Raziskovalci so ugotovili tudi, da je 46 odstotkov staršev imelo misli o kričanju, stresanju ali udarjanju svojega otroka, skoraj 9 odstotkov pa je imelo misli o namerni utopitvi svojega otroka.
Ugotovitve izhajajo iz raziskave, v kateri je sodelovalo 349 staršev iz Združenega kraljestva, ki so jo izvedli raziskovalci z Univerze East Anglia ter Cambridgeshire and Peterborough NHS Foundation Trust. Vodilna raziskovalka dr. Jo Hodgekins in njeni sodelavci so želeli raziskati ne le, kako pogoste so te izkušnje, ampak tudi, kako stresne so za starše, ki jih doživljajo.
Vsiljive misli niso želje ali namere
Vsiljive misli so neprijetne, nezaželene miselne podobe ali ideje, ki se brez opozorila pojavijo v glavi osebe. To niso želje ali namere, njihova prisotnost pa ne pomeni, da starš predstavlja kakršnokoli nevarnost za svojega otroka. Že opravljene raziskave niso pokazale nobene povezave med mislimi o poškodovanju dojenčka in povečanim tveganjem za dejansko poškodovanje.
Kljub temu pa je lahko ta izkušnja zelo moteča. V tej študiji je 94 odstotkov staršev povedalo, da so imeli te misli vsak dan. Skoraj 63 odstotkov jih je menilo, da te misli motijo njihovo vsakodnevno delovanje, in le 13,5 odstotka jih je menilo, da jih lahko popolnoma nadzorujejo.
Vsebina teh misli je segala od strahov, povezanih z dihanjem dojenčkov in sindromom nenadne smrti dojenčkov do temnejših področij.
- 82 odstotkov se je balo, da bi jim otrok padel iz naročja.
- 77 odstotkov staršev si je predstavljalo scenarije nenamerne (nesrečne) smrti.
- 73 odstotkov je imelo misli o zadušitvi.
- Približno 9 odstotkov je poročalo o mislih, da bi zabodli svojega dojenčka.
- Približno 10 odstotkov je imelo misli, da bi svojega dojenčka opekli z vročo vodo.
Po rojstvu otroka tudi več ‘psihozam podobnih izkušenj’
Raziskovalci so preučevali tudi izkušnje, podobne psihozi – to so nenavadna zaznavanja in paranoične misli, ki so sicer manj izrazite kot pri dejanski klinični diagnozi. Kar 89 odstotkov novih staršev je v letu po rojstvu otroka poročalo vsaj o eni taki izkušnji, skoraj enak delež pa je te izkušnje doživljal kot obremenjujoče.
Najpogostejše so bile izkušnje, povezane z razpoloženjem: 50 odstotkov staršev je poročalo o izgubi zanimanja za dejavnosti, ki so jih prej veselile, 49 odstotkov pa o izraziti tesnobi ob spoznavanju novih ljudi. Med drugimi opisanimi doživljanji so se pojavljali dvomi o tem, ali je nekaj resnično ali domišljijsko, ter misli, ki so bile tako intenzivne, da so jih starši skoraj “slišali”. Približno 13 odstotkov sodelujočih je poročalo tudi o zaznavah, ki jih drugi niso slišali – na primer o šepetu ali glasovih.
Približno 30 odstotkov udeležencev je na presejalnem testu doseglo rezultat, ki nakazuje potencialno tveganje za razvoj psihoze. Starši v tej skupini so imeli več vsiljivih misli, več duševnih stisk, manj zaupanja v svoje starševske sposobnosti ter pogosteje simptome depresije in anksioznosti. Med tistimi s potencialnim tveganjem jih je 86,8 odstotka doseglo klinični prag za depresijo, 82,1 odstotka za anksioznost in 90,6 odstotka za stres.

Očetje poročali še o več stiskah kot matere
Raziskava je izpostavila tudi vidik, ki je v obporodnem duševnem zdravju pogosto spregledan: težave niso značilne le za matere. Očetje so poročali o več vsiljivih mislih, večji obremenjenosti s starševsko vlogo, višjih ravneh depresivnosti in anksioznosti ter nižji zaznani kompetentnosti pri starševstvu kot matere.
Moški starši so pogosteje sodili tudi v skupino s potencialnim tveganjem za psihozo. Kljub temu da je bil vzorec očetov majhen (28), ti rezultati kažejo na vrzel v podpornih sistemih, ki so običajno usmerjeni predvsem v matere.
Depresija in anksioznost kot možni osrednji dejavnik
Starši, ki so pogosteje doživljali vsiljive misli in izkušnje, podobne psihozi, so poročali tudi o nižji samozavesti v svoji starševski vlogi ter o večjem stresu, povezanem s starševstvom. Ko pa so raziskovalci upoštevali vpliv depresije in anksioznosti, se je neposredna povezava med temi nenavadnimi doživljanji ter težavami v starševstvu zmanjšala.
To nakazuje, da so vsiljive misli in izkušnje, podobne psihozi, s težavami v starševstvu morda povezane predvsem preko depresije in anksioznosti. Ker je bila raziskava izvedena prečno (v enem časovnem trenutku), ne more določiti, kaj nastopi najprej, vendar rezultati kažejo, da bi obravnava čustvenih težav lahko hkrati omilila več različnih simptomov.
Starši, ki so doživeli travmatično izkušnjo ob porodu ali so imeli predhodne duševne težave, so pogosteje poročali o intenzivnejših in bolj obremenjujočih težavah. Skoraj polovica sodelujočih je imela v preteklosti izkušnje z duševnimi motnjami, 25 odstotkov pa je bilo v času raziskave v obravnavi ali na čakalni listi za zdravljenje.
O teh težavah starši običajno ne govorijo
Kljub pogostosti teh doživljanj mnogi starši o njih ne spregovorijo niti zdravstvenim delavcem niti partnerju. Predhodne raziskave kažejo, da so matere pogosto zadržane pri razkrivanju vsiljivih misli zaradi sramu. Avtorji študije poudarjajo, da sta obporodna obsesivno-kompulzivna motnja in poporodna psihoza med najbolj stigmatiziranimi oblikami težav duševnega zdravja v obdobju okoli rojstva otroka.
Raziskovalci zato menijo, da bi bilo smiselno v poporodnem obdobju rutinsko preverjati širši spekter duševnih simptomov. Babice, patronažne sestre in splošni zdravniki bi potrebovali več usposabljanja o vsiljivih mislih in izkušnjah, podobnih psihozi, da bi lažje prepoznali starše, ki potrebujejo podporo, preden se simptomi poglobijo.
Pomaga lahko tudi večja osveščenost javnosti. Če bi razumeli, da so vsiljive misli in nenavadne zaznave po porodu pogoste in ne pomenijo nujno duševne motnje, bi se starši morda pogosteje odločili poiskati pomoč. Temačne misli in neobičajne zaznave so skriti del izkušnje starševstva pri milijonih ljudi – prvi korak k pomoči pa je priznanje, da te izkušnje obstajajo.
Vir: Study Finds, Dark And Disturbing Thoughts Are Shockingly Common In New Parents. Dostopno na: https://studyfinds.org/dark-disturbing-thoughts-shockingly-common-new-parents/. Zadnji dostop: December 2025



