“Tudi letošnje leto je živahno pri pridobivanju novih spoznanj pri zdravljenju raka dojk. Veseli smo, da z uvajanjem novih zdravil zadovoljivo hitro sledimo njihovi registraciji. Veliko smo naredili na področju celostne rehabilitacije, kjer pa nas čaka še naporna pot, da bomo dobre izkušnje iz pilotne raziskave OREH razširili na vse bolnice z rakom dojk v Sloveniji. Pričeli smo tudi s kliničnim registrom raka dojk, ki nam bo z bogato zbirko podatkov za podrobnejše analize primerov te bolezni pomagal ne le natančno spremljati diagnostiko in zdravljenje, ampak bo tudi podlaga za spremljanje kakovosti celostne obravnave bolnikov z rakom dojk po Sloveniji,” pravi dr. Simona Borštnar, dr. med., vodja mamarnega tima na Onkološkem inštitutu Ljubljana ob začetku oktobra, ki je mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk.
Najpogostejši rak pri ženskah
Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah v razvitem svetu, tudi v Sloveniji. Po podatkih Registra raka RS je v obdobju 2016−2020 v Sloveniji povprečno letno za rakom dojk zbolelo 1.481 žensk, umrlo pa 439. Ob koncu leta 2020 je med nami živelo približno 20.000 oseb, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka dojk. Najpogosteje za rakom dojk zbolevajo ženske od 50. do 65. leta. Rak dojk sicer spada med bolezni z dobrim preživetjem.
Možnost za ozdravitev je velika, če je rak dojk odkrit pravočasno, ko je še v zgodnji fazi razvoja. Pomembna preiskava za zgodnje odkrivanje raka dojk je mamografija, ki lahko odkrije raka, ko je še netipen. Pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju raka dojk ima tudi ženska sama, saj lahko s samopregledovanjem oziroma pozornostjo na pojav sprememb na področju dojk odkrije novonastale in neobičajne spremembe ter se o njih posvetuje s svojim zdravnikom.
V starostni skupini od 50 do 69 let strokovnjaki priporočajo odziv na vabilo na presejalno mamografijo v presejalnem programu za raka dojk DORA, v katerega so od aprila 2018 vključene vse slovenske ženske v ciljni skupini. Cilj programa je zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk med ženskami v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. V presejalnem programu z mamografijo večinoma odkrivamo majhne rake, ki jih s samopregledovanjem še ni možno zatipati. Odkrivanje majhnih rakov lahko pomeni bistveno boljše možnosti za uspešno ozdravitev.
Rak dojk se v grobem deli na neinvazivne (odkritih okoli sto bolnikov na leto) in invazivne (1.200 do 1.300 bolnikov na letn). Invazivni raki se v grobem ločijo na hormonsko odvisne in hormonsko neodvisne ter HER2-pozitivne in HER2-negativne. Hormonska odvisnost pomeni, da so na rakavih celicah prisotni estrogenski in/ali progesteronski receptorji. Večina, kar tri četrtine rakov dojk, je hormonsko odvisnih. HER2-pozitivnost pa pomeni, da so na rakavi celici prekomerno izraženi receptorji, ki prek rastnih dejavnikov sprejemajo signale za razmnoževanje rakavih celic. HER2-pozitivnih rakov je okoli 15 do 20 odstotkov. Če rakave celice ne izražajo niti estrogenskih in/ali progesteronskih niti HER2-receptorjev, pa govorimo o t. i. trojno negativnih rakih. Teh je okoli 15 do 20 odstotkov.
Pri samopregledovanju je treba sistematično pretipati obe dojki, pa tudi pazduhi in nadključnični loži. Poleg novo nastalih zatrdlin je potrebna tudi pozornost glede spremembe v velikosti ter obliki dojk in barvi kože, uvlečenost bradavice ali izcedek iz nje.
Dejavniki tveganja
Med dokazane nevarnostne dejavnike raka dojk se poleg spola in starosti uvrščajo še reproduktivni, hormonski in genetski dejavniki ter dejavniki življenjskega sloga. Večja ogroženost je pri ženskah, ki so dobile prvo menstruacijo pred 12. letom in prišle v menopavzo po 50. letu starosti, ter tudi pri tistih, ki niso rodile ali so prvič rodile po 30. letu. Z večjo ogroženostjo je povezano tudi dolgotrajno nadomestno hormonsko zdravljenje v menopavzi, prejšnji rak dojk, nekatere benigne bolezni dojk in družinska obremenitev. Med nevarnostnimi dejavniki življenjskega sloga pa so najpomembnejši uživanje alkohola, debelost po menopavzi in telesna nedejavnost.
Vir: https://www.onko-i.si/onkoloski-institut/medijsko-sredisce/novice/novica/izjava-za-javnost-onkoloskega-instituta-ljubljana-ob-pricetku-roznatega-oktobra-mednarodnega-meseca-ozavescanja-o-raku-dojk
Rožnati oktober 2023
Združenje Europa Donna Slovenija v letošnji rožnati oktober vstopa s kampanjo Najboljši prijateljici potipaj po zdravju, ki nagovarja ženske k rednemu mesečnemu samopregledovanju dojk in jih hkrati poziva, da samopregled in udeležbo na presejalnem programu Dora priporočijo tudi svojim prijateljicam. Več informacij na europadonna.si.
