S kakšnimi izzivi in skrbmi se srečujete v vsakdanjem življenju?
Največji izziv predstavlja držanje nivoja sladkorja v dovoljenih okvirih ter ustrezno planiranje dnevnih aktivnosti, ki bi lahko imele vpliv. Torej, ali bo dan fizično aktiven, kako imam natrpano, bo stresen, bom veliko v avtu, ali bo sigurno prilika za malico, ali imam dovolj hrane s seboj, imam vse pripomočke (merilnik, črpalka, dovolj insulina, baterija, gluco bomboni,…). Mogoče največji strah predstavlja nepričakovan prehud padec sladkorja (hipoglikemija), na kar lahko vpliva več različnih situacij. Tako da je pri tem potrebno dobro poznavanje sebe in vedno znova spoznavanje. Trenutno imam na sebi tudi senzor – pripomoček, ki non-stop meri sladkor v krvi in v veliki meri pomaga pri nadzoru nihanja.
Kako ste izvedeli za diagnozo, kako ste se z njo soočili in spoprijeli?
Zbolela sem kot 6-letna deklica, takrat se seveda še nisem mogla zavedati, kaj bo vse to prineslo. Na začetku je bil velik izziv predvsem za starše in moje bližnje, ki so morali v prvi vrsti zato poskrbeti. Uvesti dieto, terapijo z insulinom (injekcije 2x dnevno), dopovedati, da so sladkarije prepovedane, posvetiti posebno pozornost fizičnim aktivnostim,… Potrebno je bilo seznaniti večino ljudi, s katerimi sem bila v stiku, od učiteljev, sošolcev, prijateljev, itd., da ne bi prišlo do kakšne neljube situacije (predvsem prevelik padec sladkorja oz hipoglikemija, kjer potrebuješ hitro nekaj sladkega, da se prepreči padec v komo). Moram reči, da sem bila deležna veliko razumevanja in veliko pomoči od vsepovsod, tako da sem prvotni šok lahko nekako lažje prebrodila.
Kako ste prilagodili svoje navade bolezni?
Seveda sem bila prisiljena v to, da sem spremenila svoje navade. Nekaj časa je seveda trajalo, da sem osvojila zakonitosti in potem je nekako šlo. Še vedno so seveda situacije, ki me presenetijo. Zgodi se kaj nepričakovanega, kar ima lahko vpliv na rast/padec sladkorja. Zame veljajo načela zdrave uravnotežene prehrane. Pravzaprav si dandanes ne omejujem strogo prehrano brez sladkarije/maščobe, ampak jem vse v zmernih količinah. Bolj gledam na ogljikove hidrate, glikemični indeks in drugo sestavo živil ter si na podlagi tega prilagajam insulinsko terapijo. Velik pomen dajem tudi na skoraj vsakodnevno rekreativno gibanje v zmernem tempu.
Kako sladkorna vpliva na vašo bolezen?
V kolikor sam spoznaš, kaj ti paše, kako kompenziraš kakšne pregrehe. Zame ni na primer nič hudega, če se kdaj tudi pregrešim. Sama ne jemljem diete strogo in je pravzaprav sploh nimam. Gledam na to, da npr. kakšnih stvari, ki jih naj ne bi smela uživati, uživam v manjših količinah, tako da nimajo takega vpliva. Kakšno sladkarijo več si lahko kdaj upravičim tudi s kakšnim sprehodom več 😊.
Kako bolezen vpliva na vaše bližnje?
Nimamo nikakršnih omejitev. Moji bližnji so edino bolj pozorni na kakšne nenadne padce sladkorja v krvi, kar se običajno odraža v mojem čudnem obnašanju. Takrat običajno pomaga hitro nekaj sladkega, da nivo v krvi spet pride na normalno raven. Drugače smo doma precej rekreativno športno dejavni, kar seveda počnemo skupaj: hoja v hribe, kolesarjenje, sprehodi, vrtnarjenje, plavanje, itd.
Če bi imeli možnost in medicina ne bi imela omejitev – kaj si želite za svoje zdravje in počutje?
V kolikor bi obstajalo zdravilo za sladkorno bolezen, seveda podpišem takoj sedaj. Se večkrat zalotim pri sanjarjenju, kako bi bilo, če bi bilo…. 🙏.
Ste vedeli: sladkorna bolezen tipa 1
Za sladkorno boleznijo tipa 1 praviloma obolevajo otroci in mlajši odrasli. Ima jo približno od 5 do 10 % vseh ljudi s sladkorno boleznijo. Pri sladkorni bolezni tipa 1 telo ne tvori več inzulina. Bolezen se pojavi hitro in zahteva takojšnje nadomeščanje hormona inzulina.
