Ena od študij primera tako opisuje žensko, ki se je večino svojega življenja prehranjevala vegetarijansko, po presaditvi srca pa je nenadoma začela hrepeneti po ocvrtem piščancu. Srce je prej pripadalo darovalcu, ki je bil velik ljubitelj piščančjih medaljonov, poroča IFL Science. Dodajajo, da so o spremembah okusa poročali tudi ljudje, ki so jim presadili kostni mozeg. Opisan je primer, ko je oseba pred presaditvijo sovražila kisle kumarice, po posegu pa jih je vzljubila, ter primer posameznika, ki je belo vino po presaditvi zamenjal za rdeče.
Ne le spremembe prehranskih navad
Spremembe po presaditvi pa niso omejene zgolj na prehranske navade. Ljudje so poročali o spremembah interesov in preferenc, ki segajo od hrane do glasbe, umetnosti in celo spolne usmerjenosti. Kako je to mogoče?
“Vemo, da lahko darovani organi vplivajo na dogajanje v telesu,” je za IFLScience pojasnil Adam Taylor, profesor in direktor Centra za učenje klinične anatomije na Univerzi Lancaster v Veliki Britaniji. “Ljudje poročajo o spremembah osebnosti – včasih ne gre za popolno spremembo, temveč za manjše spremembe. Povsem mogoče je, da presajeni organ povzroči spremembe v fiziologiji, te pa nato vplivajo tudi na delovanje drugih organov.“
Spremembe po presaditvi srca
O spremembah osebnosti so poročale tudi osebe, ki so jim presadili srce, kar je še posebej zanimivo, ker ima srce v številnih kulturah simbolni pomen, saj ga ne dojemamo le kot črpalko za kri, temveč kot središče čustev, poguma in ljubezni.
Hkrati pa je srce tudi fiziološko zelo vpliven organ. Njegovi prekati izločajo peptidne hormone, ki skupaj z ledvicami uravnavajo količino tekočine v telesu. Poleg tega lahko vplivajo na hipotalamus in s tem na odziv “boj ali beg” ter na razpoloženje.
“Možgani za svoje delovanje potrebujejo izpostavljenost različnim hormonom in signalnim molekulam,” pojasnjuje Taylor. “Če dobite nov organ – denimo novo srce – lahko to proizvaja na primer 20 odstotkov več atrijskega natriuretičnega peptida (ANP) ali pa je bolj občutljivo na ANP, ki že kroži po vašem telesu. Ker se s tem prilagaja in spremeni fiziologija, se lahko poveča srčni utrip v mirovanju.”
Kot dodaten primer Taylor navaja serotonin, pogosto imenovan “hormon sreče”. Večina ljudi ga povezuje predvsem z možgani, vendar se v resnici večina serotonina proizvaja v prebavilih in ima sistemski učinek na celotno telo.
Noben organ ne deluje samostojno
Naši telesni deli so med seboj tesno povezani in soodvisni. Zato morda ne bi smelo presenečati, da presaditev organa pogosto povzroči zaznavne spremembe – tako v telesu kot v doživljanju samega sebe.
Kolikšen delež teh samo-poročenih sprememb ima dejansko fiziološko podlago in ali so nekateri organi bolj povezani s spremembami osebnosti kot drugi, se še ne ve. Ker pa število presaditev organov narašča, bo v prihodnje na voljo vse več podatkov, na podlagi katerih bodo raziskovalci prišli do novih ugotovitev.
“To je vsekakor področje, ki zahteva nadaljnje raziskovanje,” poudarja Taylor. “Zgodnje študije poročajo, da približno 90 odstotkov ljudi po presaditvi organa opazi neko obliko spremembe osebnosti.“
Vir: I Fucking Love Science, Around 90 Percent Of People Report Personality Changes After An Organ Transplant – Why?. Dostopno na: https://www.iflscience.com/around-90-percent-of-people-report-personality-changes-after-an-organ-transplant-why-81969. Zadnji dostop: December 2025
