Kronična ledvična bolezen (KLB) je tiha bolezen, saj 9 od 10 ljudi ne ve za svojo bolezen.
Zato smo pri specialistki družinske medicine dr. Aleksandri Visnovič Poredoš preverili, na kaj bodite pozorni pri skrbi za zdravje svojih ledvic in kdo je tisti, ki zlasti potrebuje preventivne preglede. Če ste denimo stari več kot 60 let, sladkorni in srčni bolnik, ki kadi in je hkrati še predebel, izpolnjujete skorajda vsa merila za tveganje za nastanek te bolezni.
“Kronična ledvična bolezen je sorazmerno pogosta, saj jo ima vsaj eden od desetih odraslih ljudi. To pomeni, da ima v Sloveniji neko stopnjo ledvične okvare verjetno več kot 150.000 odraslih ljudi, večinoma so ljudje brez znakov in težav,”
pravi družinska zdravnica dr. Aleksandra Visnovič Poredoš z Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL).
Na kronično ledvično bolezen v ambulanti družinske medicine pomislijo in iščejo pri vseh, ki so bolj nagnjeni k nastanku te bolezni, pojasnjuje sogovornica. Večje tveganje za nastanek kronične ledvične bolezni imajo:
- sladkorni bolniki,
- bolniki z arterijsko hipertenzijo,
- bolniki z boleznijo srca ali ožilja,
- ljudje, katerih svojci imajo kronično ledvično bolezen,
- starejši od 60 let,
- kadilci
- in predebeli.
Ko začnejo ledvice odpovedovati, nadaljuje, se v krvi kopičijo voda in odpadne snovi, polagoma pa se pojavijo tudi druge težave, ki povzročajo enega ali več naslednjih simptomov:
- zatekanje rok, obraza, nog,
- utrujenost zaradi slabokrvnosti,
- izgubo teka,
- slabost in bruhanje,
- zmanjšano količino urina,
- kratko sapo,
- visok krvni tlak.
Družinska zdravnica poudarja, da je bolezen “s preventivnimi pregledi mogoče zelo zgodaj odkriti in ustrezno zdraviti, s tem pa ohraniti tudi zdravo srce in ožilje.”
Kako poteka obravnava bolnika?
Specialistka družinske medicine z ZDL pojasnjuje, da “bolnikom s KLB enkrat na leto izmerimo”:
- krvni tlak nad 140/90 mmHg je previsok in je že lahko znamenje ali posledica kronične ledvične bolezni;
- telesno težo
- s preiskavo seča iščemo predvsem beljakovine v seču (proteinurijo). Pozitivne so že v zgodnjem obdobju ledvične bolezni, ko preiskava krvi še ne more odkriti ledvične bolezni. Pregleda se srednji curek drugega jutranjega seča. Vedeti je treba, da se izločanje beljakovin prehodno poveča tudi po telesnem naporu ali vročini, zato se preiskav seča takrat ne opravlja. Pozitivne beljakovine v seču je treba dokazati vsaj dvakrat v treh mesecih. To je znamenje ledvične bolezni, hkrati pa opozarja na povečano tveganje za obolelost ožilja in srca in s tem povezane možne zaplete, ki se lahko sčasoma pojavijo – angina pektoris, srčni infarkt, srčno popuščanje, možganska kap in arterijska žilna bolezen udov. Tveganje za zaplete se povečuje sorazmerno z večanjem izločanja beljakovin v seču ne glede na to, kako dobro delujejo ledvice;
- delovanje ledvic se preveri z določitvijo koncentracije kreatinina v krvi, iz česar izračunajo hitrost čiščenja krvi v ledvicah. Strokovno to imenujejo »ocena hitrosti glomerulne filtracije«, v izvidih je okrajšano kot »oGF«. Če vsaj dvakrat v treh mesecih ugotovijo, da je hitrost čiščenja krvi zmanjšana pod 60 mililitrov v minuti, je prisotna ledvična okvara, ki prav tako napoveduje večjo možnost za nastanek zapletov zaradi bolezni srca in ožilja. Tveganje za srčno-žilne bolezni in nastanek ledvične odpovedi se povečuje sorazmerno s slabšanjem ledvičnega delovanja, največje pa je, če je ob slabšem delovanju ledvic prisotno tudi povečano izločanje beljakovin s sečem.
- normalna koncentracija holesterola v krvi (pod 4 mmol/l)
- dobro urejen krvni sladkor pri sladkornih bolnikih
- slikovna diagnostika: UZ trebuha
Ključna je preventiva!
Ker ledvice spadajo med organe, ki po poškodbi ali bolezni ne okrevajo, je še posebej pomembno, da zanje skrbite po svojih najboljših močeh.
“Z zdravim načinom življenja je mogoče preprečiti nastanek kronične ledvične bolezni in zaplete na srcu in žilju,”
opozarja družinska zdravnica.
Pri tem so uspešni enaki ukrepi, s katerimi preprečimo nastanek bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, zvišanega krvnega tlaka in debelosti, poudarja sogovornica. Dr. Aleksandra Visnovič Poredoš zato svetuje:
- uživajmo čim manj slano hrano in čim manj živalskih maščob,
- uživajmo veliko sadja in zelenjave in malo mesa,
- vzdržujmo normalno telesno težo,
- vsak dan bodimo vsaj 30 minut telesno dejavni (intenzivna hoja, tek, kolesarjenje, plavanje in podobno),
- protibolečinska zdravila, kot so nesteroidni antirevmatiki, lahko povzročijo ali poslabšajo ledvično bolezen, zato jih jemljite samo, če vam jih predpiše zdravnik,
- ne kadimo.
