Z namenom raziskati povezavo med antibiotiki in KVČB so raziskovalci med leti 2010 in 2018 spremljali podatke 6,1 milijona ljudi, starejših od deset let, iz danskega nacionalnega registra. V obdobju opazovanja je bilo 5,5 milijona oseb vsaj enkrat zdravljenih z antibiotiki, 52.898 oseb je dobilo novo diagnozo KVČB (36.017 ulcerozni kolitis in 16.881 Crohnovo bolezen).
Tveganje največje pri odraslih
Primerjava podatkov med osebami, ki niso prejele niti enega antibiotičnega zdravljenja in tistimi, ki so ga prejele, je pokazala, da je uživanje antibiotikov povezano s povečanim tveganjem za KVČB:
- Pri osebah 10 – 40 let je bilo tveganje večje za 28 odstotkov.
- Pri osebah 40 – 60 let je bilo tveganje večje za 48 odstotkov.
- Pri starejših od 60 let pa 47 odstotkov.
Tveganje za pojav KVČB (nekoliko večje za Crohnovo bolezen kot za ulcerozni kolitis) je bilo največje leto do dve po zdravljenju z antibiotiki.
Več zdravljenj, večje tveganje
Kot še kažejo podatki, je tveganje kumulativno, vsako dodatno zdravljenje z antibiotiki je namreč še povečalo tveganje:
- za 11 odstotkov pri osebah starih 10 – 40 let,
- za 15 odstotkov pri osebah starih 40 – 60 let in
- za 14 odstotkov pri osebah starejših od 60 let.
Največje tveganje pa je bilo opaženo med osebami, ki so prejele pet ali več antibiotičnih terapij: za 69 odstotkov pri osebah starih 10 – 40 let, za 76 odstotkov pri osebah starih med 40 – 60 odstotkov in za 95 odstotkov pri starejših od 60 let.
Kateri antibiotiki?
Edini antibiotik, ki v nobeni starostni skupini ni bil povezan s povečanim tveganjem za KVČB, je bil nitrofurantoin. Največje tveganje je bilo povezano z nitroimidazoli in fluorokinoloni, ki se najpogosteje uporabljajo za zdravljenje črevesnih infekcij.
