Šestega februarja 2023 svet ne bo pozabil. Turčijo in Sirijo je prizadel potres z magnitudo 7. 8 in zahteval več kot 40 tisoč žrtev. Ta številka bo zagotovo še narasla, saj ogromno ljudi še pogrešajo.
Tla se še vedno tresejo, a iz prizadetega območja prihajajo tudi poročila o čudežih. Reševalci so 296 ur po katastrofi izpod ruševin rešili tri osebe, med katerimi je bil tudi otrok. “Ko so nam prijatelji povedali, da so našli osebo, ki je bila še živa, smo mislili, da imajo zagotovo privide. Nismo mogli verjeti, a zgodil se je čudež,” je o sreči 13-letnega dečka, ki je pod podrto stavbo na pomoč čakal 10 dni, za CNN povedal reševalec Özer Aydinli.
Iskalne in reševalne ekipe sicer poudarjajo pomen “zlatega pravila 48 ur”. V tem času je največ upanja za žrtve, študije pa kažejo, da največ ljudi rešijo v prvih petih ali šestih dneh po katastrofi. V Turčiji pa so našli ljudi, ki so pod ruševinami preživeli celo 12 dni.
Zdravniško osebje sicer pravi, da mnogi rešenci zaradi hudih poškodb ali dehidracije kasneje umrejo v bolnišnici, a presenečenje, da so tako zdržali brez hrane in vode, zato ni nič manjše.
4 minute brez zraka, 4 dni brez vode, 4 tedne brez hrane
Prej omenjeni 13-letnik je bil po besedah reševalcev ujet pod “trikotnikom življenja”. Gre za prostor, ki nastane, ko strop pade na predmete ali pohištvo in se pod njim naredi prostor.
Reševalci sicer pravijo tudi, da lahko ljudje preživijo 4 minute brez zraka, 4 dni brez vode in 4 tedne brez hrane. Študije kažejo, da v posebnih razmerah obstajajo tudi izjeme. Strokovnjaki menijo, da so ujeti, ki so preživeli več dni, imeli pod ruševinami dostop do vira tekočine in do hrane. Pisalo se je na primer, da so nekateri pili svoj urin. “V resnici za preživetje potrebujete le malo zraka, kisika, vode in hrane,” je dejal urgentni zdravnik, dr. Jarone Lee, a ob tem poudaril, da je zelo veliko odvisno tudi od poškodb in splošnega zdravstvenega stanja osebe. Osebe z že obstoječimi zdravstvenimi težavami, ki nimajo dostopa do svojih zdravil, ali njihova zdravila povzročajo stranske učinke, kot je dehidracija, imajo manjšo možnost za preživetje. “Tisti, ki jih bodo še našli žive, bodo verjetno mlajši, otroci in drugi ljudje, ki so bolj robustni,” je še dejal Lee.
Hladnejše vreme lahko sicer prepreči dehidracijo, na popotresnem območju pa vladajo zelo nizke temperature, ki so škodljive. “Pri bolnikih s travmo nizke temperature niso dobra stvar. Po določeni stopnji podhladitve lahko pride do srčnega zastoja. Tudi faktorji strjevanja krvi ne delujejo dobro, pride lahko tudi do drugih resnih fizioloških motenj,” je povedala dr. Girma Tefera.
Predstojnik največje turške bolnišnice v regiji, kjer so v tednu po potresu pomagali 5.000 osebam, pravi, da so se zdravniki največkrat ukvarjali z izgubo okončin, zmečkaninami in poškodbami možganov. Poudaril je tudi, da mnogi boj za življenje izgubijo v bolnišnici, kjer se morajo posvetiti tudi pacientom s kroničnimi težavami. Zaradi potresa se je podrl zdravstveni sistem, kar pomeni, da obstaja nevarnost, da ljudje ne bodo prišli do nujno potrebnih zdravil. “Posledice tega bodo vidne čez tedne, mesece, leta in bodo na žalost ogromne,” opozarja Lee.
