V jesenskih jutrih je vožnja nekoliko drugačna. Dodatne težave lahko predstavljata listje in pesek na cesti, več je padavin, dnevi so krajši. Na cestah vas bodo pogosteje pričakali slabo vreme, slaba vidljivost, v temna oblačila oblečeni pešci in kolesarji z neosvetljenimi kolesi, zato morajo biti vozniki na cestah, tako kot v zimskih razmerah, zelo pozorni.
Vse te spremenjene vozne pogoje pa bi morali vozniki prepoznati, zlasti pa ne podcenjevati. Saj je za varno vožnjo ključnega pomena, da se v svojem avtomobilu dobro počutiš, udobje pa je še toliko bolj pomembno, če so vsakodnevne vožnje dolge.Kot udeleženci v cestnem prometu, zlasti kot vozniki motornih vozil, moramo s tem resno računati in se na to dobro pripraviti. Primerna oprema avtomobila je poleg vožnje, prilagojene vremenskim razmeram, temeljni pogoj za varno vožnjo v jesenskem času.
Nezbranost za volanom je nevarna
Pogosto pravimo, da vožnja avtomobila zahteva celega človeka. To pomeni, da vsak moteč zunanji vpliv moti zbranost, s tem pa se poveča možnost, da pride do nesreče zaradi nezbranosti za volanom. Naša policija v svoji statistični obdelavi prometnih nesreč sicer ne beleži nezbranosti v avtu kot vzroka za nesreče, a na srečo obstaja veliko tujih raziskav in podatkov, ki dokaj natančno beleži tudi takšne vzroke za nesreče. Prednjačijo raziskave, ki se osredotočajo na telefoniranje oziroma uporabo mobilnih telefonov v avtomobilu; vse po vrsti izpostavljajo, da je uporaba mobilnikov med vožnjo lahko zelo nevarna.
A nevarno ni samo telefoniranje, pač pa tudi vrsta drugih opravkov in ravnanje voznika med vožnjo (požirek vode iz plastenke, brskanje za sončnimi očali, tipanje za izgubljeno igračo – vse to so opravki, ki jih vozniki med vožnjo počnemo pogosto, redno in brez pomislekov), ki odvračajo pozornost z dogajanja na cesti.
Odmaknjen pogled s ceste ob hkratni miselni (in fizični) nalogi je recept za nesrečo. A ni zgolj tipkanje cilja v navigacijsko napravo nevarno. Tudi drugi opravki, ki jih štejemo za motenje zbranosti, so nevarni.
Kako in zakaj ohranjati zbranost med vožnjo
Korak v smeri večje varnosti moramo storiti vozniki sami in se prostovoljno odreči (kakršnikoli) uporabi mobilnika med vožnjo ter tako izničiti vsaj en moteči vpliv na zbranost med vožnjo. Če bo tako razmišljalo dovolj voznikov, bo morda tudi telefoniranje med vožnjo postalo družbeno nesprejemljivo početje, kakršno postaja vožnja pod vplivom alkohola. Še zlasti pa to velja za prebiranje in pisanje SMS sporočil, ki zahtevajo veliko pozornosti – tako pri branju kot pri pisanju sporočil; pri tipkanju – in pri branju sporočil – običajno gledamo v zaslon mobilnika, kar je med vožnjo lahko smrtno nevarno.
Umazane ceste
Jesen ne postreže le z dežjem in hladnejšimi temperaturami, pač pa tudi z umazanimi cestami. Jesen je čas poljskih oziroma kmetijskih del in opravkov, kar pomeni, da je na cestah veliko kmečkih delovnih strojev in traktorjev. Ko traktor zapelje z njive na cesto, s seboj praviloma prinese veliko zemlje in blata. Čeprav so vozniki takšnih strojev po zakonu dolžni počistiti cesto za seboj, tega marsikdo ne stori – ali pa stori le površno. Rezultat so umazane in blatne ceste, ki se v kombinaciji z dežjem lahko spremenijo v prave drsalnice. Na cestah ob kmetijskih površinah in poljih zato vozite pre-vidno in pričakujte umazano ter drsečo cesto.
Daljša zavorna pot
Zavorna pot avtomobila je odvisna od več dejavnikov: voznika, pnevmatik, cestne površine in še česa. Kako različna vozila zavirajo na suhi cesti in z letnimi pnevmatikami na kolesih, na mokri ali blatni cesti pa je zavorna pot precej daljša. Razlike v primerjavi s suho cesto so dovolj velike, da lahko predstavljajo razliko med zaustavitvijo ali trčenjem; če se avto na suhi cesti pri polnem zaviranju ob hitrosti 100 km/h ustavi po 35 do 40 metrih, že mokra in zato malo bolj drseča cesta hitro podaljša zavorno pot na 50 do 75 metrov. Če je cesta dodatno še blatna ali prekrita z listjem, do popolne zaustavitve rabimo od 75 do 100 metrov! V takšnih vremenskih in voznih razmerah pomagajo le večja pozornost in previdnost ter predvsem daljša varnostna razdalja!
Megla, dež in slabša vidljivost
Megla za voznike pomeni predvsem slabšo vidljivost, ki je v kombinaciji s preveliko hitrostjo in premajhno varnostno razdaljo najpogostejši vzrok za avtocestna verižna trčenja. Prvo pravilo pri zmanjšani vidljivosti je prilagoditev hitrosti. Če vidite le 50 metrov pred sebe, ne smete voziti hitreje od 50 km/h na uro – to je meja, pri kateri se še lahko varno ustavite, če naletite na oviro ali nezgodo pred vami. Če je vidljivost še slabša, je treba še upočasniti – tudi na 30 km/h, če je treba.
Pomemben element varne vožnje je tudi varnostna razdalja. Splošno pravilo je, da naj bo varnostna razdalja enaka vidljivosti; če vidimo le 100 m daleč, naj bo varnostna razdalja do avtomobila spredaj tolikšna, da še vidimo njegove luči. Pri vožnji po megli je treba seveda prižgati zadnjo meglenko (ali meglenki), a le, če je res megla – ko je vidljivost slabša od 50 metrov. Na odsekih brez megle zadnjo meglenko spet ugasnemo, saj ta slepi voznika za nami. Meglenki spredaj sta namenjeni nam, da torej bolje vidimo naprej. To velja seveda le ponoči oziroma v mraku in pri gosti megli (vidljivost manj kot 50 metrov) – prižgani meglenki podnevi ali celo pri dobri vidljivosti pa veljata za prekršek.
Varnostna razdalja
Premajhna varnostna razdalja je najpogostejši vzrok za hude prometne nesreče pri vožnji v megli. Zato smo vam pripravili nekaj nasvetov za varno vožnjo:
- takoj, ko »pademo« v meglo, moramo zmanjšati hitrost vožnje in jo prilagoditi trenutnim vremenskim razmeram. Če je vidljivost samo 50 metrov, potem je naša hitrost lahko največ 50 km/h;
- v megli moramo povečati tudi varnostno razdaljo, saj le tako lahko pravilno in pravočasno zavremo;
- redno preverjajmo funkcionalnost žarometov – sprednjih in zadnjih;
- vsi vozniki, katerih vozila so opremljena s sprednjimi in zadnjimi meglenkami, morajo biti pozorni na zakonska določila, kdaj lahko uporabljajo meglenke na svojem vozilu. Naj opozorimo, da je uporaba meglenk dovoljena, šele takrat, ko se vidljivost zmanjša na 50 metrov. Takoj, ko se vidljivost zboljša, moramo meglenke ugasniti, saj le tako ne bomo ovirali ostale udeležence v prometu.
Divjad na cesti
Jeseni morajo vozniki pozorno paziti še na ene udeležence v prometu – divjad. Največkrat je vzrok nesreč prevelika hitrost. Predvsem moramo paziti na opozorilne table, ki označujejo območje, kjer divjad prečka cesto. Na teh območjih moramo prilagoditi hitrost, hkrati pa moramo biti tudi pripravljeni na hitro reagiranje v primeru prečkanja divjadi. Ta se najpogosteje zadržuje v bližini gozdov.
Krajši dan, daljša noč
Jeseni se začne dan vidno krajšati, kar pomeni, da se zdani kasneje, večer pa nastopi prej. Jutranji in večerni mrak se počasi premikata proti uram prometnih konic, ko je na in ob cestah še vedno veliko drugih udeležencev v prometu. Popoldnevi so še vedno primerni za rekreacijo, zato vas pozno popoldne ne smejo presenetiti kolesarji in tekači, ki niso vedno dobro označeni oziroma osvetljeni. Paziti je treba tudi na otroke, ki gredo v šolo in domov, ter na cestah izven naselij na traktorje in druge stroje, ki so zaradi jesenskih opravil pogosto na cesti. Pešce, predvsem otroke v temnih oblačilih, je v mraku ali slabem vremenu težko opaziti, zato ne vozite preblizu desnega roba ceste, pravočasno pa morate prilagoditi tudi hitrost vožnje.
Nasveti za varno jesensko vožnjo
Jesen prinaša nižje temperature, več padavin in krajše dneve, a če so vremenske razmere dobre, je jesen izza volana lahko lep in prijeten letni čas. A prav vremenske – in s tem vozne – razmere se lahko jeseni v trenutku spremenijo – iz suhe ceste in skoraj poletnih temperatur v namočeno cesto z lužami in temperaturami blizu ledišča. Če k temu dodamo še listje in ostalo umazanijo na cestah, moramo biti vozniki jeseni zelo pozorni.
Nove tehnologije – večja varnost
Med nasveti se je seveda znašla tudi uporaba meglenk, ki jih mnogi vozniki, zavedno ali nenamerno, še vedno uporabljajo napačno.
»Dejstvo je, da veliko voznikov uporablja meglenke ponoči ali v dežju, saj osvetlijo rob ceste. A obenem zaslepijo nasproti vozeče voznike in v takih primerih je njihova uporaba nepotrebna in nevarna. Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov ali kadar delujejo v funkciji prilagodljivih žarometov. Uporaba zadnjih meglenk pa ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo, na primer v koloni,«
pravi Boštjan Smolej. Dodaja, da je globa za napačno uporabo meglenk 40 evrov in da je lani policija ugotovila 645 tovrstnih kršitev.
Premalo spanja je nevarno za vožnjo
Raziskave so pokazale, da vsak tretji Evropejec premalo spi. Premalo spanca še kako vpliva na varno vožnjo. Utrujenost je vzrok za vsako peto prometno nesrečo v Evropi. V Fordovi raziskavi je kar vsak peti voznik priznal, da je že zaspal za volanom. To je zaskrbljujoče. Zaradi neprespanosti in posledično utrujenosti voznik zaradi pomanjkanja koncentracije in počasnejših reakcij vozi podobno kot pod vplivom alkohola. In Slovenci smo po dolžini spanca na predzadnjem mestu na svetu. Tega se vse bolj zavedajo tako zakonodajalci, kot proizvajalci avtomobilov, ki se ne trudijo le z akcijami ozaveščanja, pač pa tudi z drugačnimi pristopi. Oznake nad avtocestami in ob njih opozarjajo na nevarnost predolge vožnje brez počitka, ob zaznanih znakih utrujenosti, kot je vožnja iz smeri, pa lahko voznika opozori tudi njegovo vozilo.
Naše telo ima svoj dnevni bioritem, ki se ga ne zavedamo vedno in ga včasih premalo spoštujemo. V teku enega dne se spreminjajo naša telesna temperatura, krvni tlak in delovanje organov. Poznavanje tega cikla morda lahko zdravnikom olajša diagnozo različnih bolezni in njihovo zdravljenje, nam pa pomaga pri učinkovitejši organizaciji dnevnih opravil. Ura je sedem zjutraj, zvoni budilka. Nekdo takoj poskoči, medtem ko kdo drug, potrebuje deset minut, samo da odpre oči.
Pripravite se na prometna tveganja
Jeseni, ko so dnevi hladni in vlažni, je treba avto še posebej pozorno pripraviti na prometna tveganja. Svetujemo vam, kako to najbolje storite in česa ne smete pozabiti:
- Preverite in zamenjajte pnevmatike! Ena od najpomembnejših stvari so pnevmatike, ki morajo biti vedno brezhibne, še posebej pa v vremensko pestrih jesenskih in zimskih dneh. Imeti morajo ustrezno tekalno plast, ki ne sme biti preveč obrabljena, v njih pa mora biti tudi dovolj tlaka. Jeseni pa je najpomembnejša stvar v zvezi s pnevmatikami njihova menjava. Zakaj je potrebna? Letne pnevmatike zaradi svojih drugačnih lastnosti niso primerne za poznojesensko vožnjo, saj vas z njimi na poledeneli cesti zanaša, težko vozite v klanec, avto pa lahko pri vožnji navzgor začne tudi drseti. Kako drugačne so v resnici zimske pnevmatike? Njihov profil je sestavljen iz lamel, ki zagotavljajo boljši oprijem, tega pa zagotavlja tudi drugačna zmes gume. Zaradi teh lastnosti je zavorna pot zimske pnevmatike v primerjavi z letno pri nizkih temperaturah bistveno krajša.
- Zavore so vaš telesni stražar! Ker so ceste jeseni spolzke, morajo biti brezhibne tudi zavore. Če je pedal nizek, mehek ali pretrd, brez odlašanja obiščite serviserja. Prav tako ga obiščite, če zavore cvilijo ali se tresejo, saj gre morda za deformacijo koluta, ki lahko vodi do popolne odpovedi zavornega sistema.
- Zamenjajte tekočine in metlice brisalcev! Za tekočine lahko poskrbite sami. Preverite in zamenjajte tekočino vetrobranskega stekla, hladilno in zavorno tekočino. Ob tem poglejte, ali kje kaj pušča. Če tekočine hitro upadajo, je to znak za puščanje, ob katerem ukrepajte. Ob tekočinah pa je prav tako pomembno, da vsako jesen zamenjate metlice brisalcev, saj jih jeseni in pozimi pogosteje uporabljate. Ne pozabite na zadnje brisalce!
- Preverite luči in akumulator! Vožnja je povsem odvisna od električnih komponent vozila. Prepričajte se, da delujejo vse luči ter akumulator – če se je na priključkih nabrala umazanija, jo očistite. Ob težavah z akumulatorjem pa obiščite serviserja, da vam pregleda akumulator.
- Poleg skrbi za vozilo se na jesen pripravite še drugače. Že kmalu boste v avtu morda potrebovali rokavice, strgalo za led, morda celo odejo, zato jih imejte pri sebi. Prav tako imejte zagonske kable.
Avtor: Luka Rupnik, učitelj vožnje in vodja šole vožnje AMTK
