Vadba je ena najpomembnejših stvari, ki jih lahko naredite za zdravje srca. Telesna dejavnost vam pomaga živeti dlje in za petdeset odstotkov zmanjša tveganje za smrt zaradi bolezni srca.
Toda ko vam postavijo diagnozo, ste lahko prestrašeni in negotovi.
V Sloveniji so srčno-žilne bolezni že desetletja vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih.
Z zdravim načinom življenja lahko preprečimo nastanek in napredovanje bolezni in tako izboljšamo kakovost življenja.
Pri srčnih boleznih je redna telesna aktivnost pomembna, saj okrepi srčno mišico, da ste dejavni brez bolečin, in pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka in ravni holesterola.
Redna vadba dobro vpliva na splošno počutje, ohranjanje močnih kosti in izboljša kakovost življenja v vseh pogledih.
Pred začetkom vadbe se vedno posvetujte z zdravnikom, če je izbrana vadba za vas primerna in predvsem varna. To je še posebej pomembno, če:
- imate bolečine v prsih ali težave z dihanjem,
- imate sladkorno bolezen,
- ste pred kratkim preboleli srčni infarkt,
- ste imeli pred kratkim poseg na srcu.
Koristni učinki telesne vadbe
Telesna vadba je nujna, tudi za bolnike s srčno-žilnimi boleznimi. Kljub temu da se držite predpisane diete, je vadba izrednega pomena, saj:
- krepi srce in ožilje,
- znižuje krvni tlak,
- znižuje raven holesterola,
- znižuje raven glukoze v krvi,
- izboljša cirkulacijo in oskrbo organov s kisikom.
Vrste vadb, ki jih lahko izvajate
Preden začnete izvajati nov program vadbe, se posvetujte s svojim zdravnikom in trenerjem te vadbe. Zdravnik vam bo povedal, kaj je za vas najprimernejše.
Aerobna vadba, npr. lahkoten tek, hoja, kolesarjenje, plavanje, pripomore h krepitvi srca in pljuč. Začnite počasi in postopoma povečujte intenzivnost in čas vadbe z obveznim posvetom z zdravnikom.
Vadba z utežmi sicer lahko izboljša vašo moč in pripomore k boljšemu delovanju mišic, kar lahko olajša opravljanje vsakodnevnih opravil. Vendar imejte v mislih, da je aerobna vadba tista, ki bo okrepila vaše srce.
O svoji vadbeni rutini z utežmi se najprej posvetujte s svojim zdravnikom.
Pred vadbo je obvezno ogrevanje, ki počasi ogreje mišice in srce. Ravno tako pa je po vadbi pomembno ohlajanje in raztezanje.
Poskrbite, da boste med vadbo enakomerno dihali in menjavali vaje za zgornji in spodnji del telesa. Pogosto počivajte. Če med vadbo začutite utrujenost, si vzemite čas za počitek.
Kadar je hladno, si pri vadbi na prostem pokrijte nos in usta. Ko so temperature pod lediščem, se o vadbi na prostem posvetujte z zdravnikom ali pa raje vadite v telovadnici.
V vročih dneh vadite zjutraj ali zvečer in pazite, da ne nosite preveč plasti oblačil.
Previdnostni ukrepi
Če vadba preveč obremenjuje vaše srce, se lahko pojavijo bolečine in drugi simptomi, kot so:
- bolečine v prsih,
- omotica ali vrtoglavica,
- nereden srčni utrip,
- kratka sapa,
- slabost.
Bodite pozorni na opozorilne znake in takoj prenehajte z vadbo, če se pojavi kateri od njih.
Vedno imejte pri sebi zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik.
Ob pojavu simptomov obvestite svojega zdravnika, zato ne bo odveč, da si zapisujete, kdaj in ob katerih priložnostih so se pojavile težave.
Dobro je, da poznate svoj utrip v mirovanju ter tudi varno pulzno frekvenco pri vadbi. Med vadbo je priporočljivo merjenje utripa, saj tako nadzorujete srčno frekvenco. Po vadbi ga ponovno izmerite in preverite, ali se v približno 10 minutah vrne na normalno vrednost.
Kdaj poklicati zdravnika?
Če začutite enega od naštetih simptomov, ne odlašajte in pokličite zdravniško pomoč:
- bolečino, pritisk, napetost ali težo v prsih, roki, vratu ali čeljusti,
- kratkotrajno dihanje,
- prebavne motnje,
- odrevenelost v rokah,
- se znojite ali če izgubite barvo,
- omotičnost.
Redna vadba je preventiva pred srčno-žilnimi boleznimi. Z vadbo se krepijo obrambne sposobnosti telesa, zmanjšuje stres in depresija. Ključ do zdravja je v posamezniku samem, da poskrbi za ustrezno prehrano in redno vadbo.
Foto: Profimedia
