»Nepremišljeno in neusklajeno sprejemanje zakonodaje je tudi zobozdravstvo spravilo v nezavidljiv položaj. Čakalne dobe se podaljšujejo, zobozdravniki pa so v vedno večjih stiskah, ker ne morejo zagotavljati takšne dostopnosti svojim pacientom, kot jo pacientom obljubljata Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Ministrstvo za zdravje (MZ),« je na današnji novinarski konferenci opozoril Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., predsednik Odbora za zobozdravstvo (OZB).
»ZZZS z uvajanjem dodatnih pravil dejansko zmanjšuje dostopnost do zdravstvenih storitev in posega v odnos zobozdravnik – pacient ter vpliva na odločanje v postopkih zdravljenja. Pacienti pa vse bolj postajajo številke,« so izpostavili vsi sogovorniki, predstavniki OZB pri Zdravniški zbornici Slovenije in predsednica sindikata DENS.
Kot primer so navedli, da je zakonodajalec v hitenju z željo po večjem nadzoru in celo takojšnji vzpostavitvi reda zobozdravstvo uvrstil v zdravstvene dejavnosti, ki morajo voditi čakalni seznam. To v praksi pomeni, da se primarno zdravstveno dejavnost s statusom izbire osebnega zobozdravnika izenačuje s sistemom na sekundarni ravni, kjer vsa komunikacija poteka preko napotnic. »In to kljub temu, da smo zobozdravniki del primarnega zdravstva in pacienti prosto dostopajo do nas brez napotnice,« je povedal Krunoslav Pavlović, dr. dent. med.
Matjaž Gorkič, dr. dent. med., član OZB, je izpostavil, da smo z uveljavitvijo sprememb Zakona o pacientovih pravicah in Pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah priča pravilom, ki so v škodo pacientom. Strokovnim delavcem v zobozdravstvu pa nalagajo veliko novega in nepotrebnega administrativnega dela.
»To pelje v smer, da bodo pacienti le še številke. Pravilnik narekuje, da se pacient na prvi pregled ne more naročiti, če ni opredeljen pri izbranem zobozdravniku. Pomeni tudi, da pacient ne izbira več termina, ampak se ga uvrsti na čakalni seznam na prvi prosti termin in predvideva brisanje pacienta s čakalnega seznama v primeru, da ne pride na dogovorjen termin in se ne opraviči. Tak pacient se tudi nato še tri mesece ne more naročiti in postaviti nazaj v čakalno vrsto. Najdaljše dopustne čakalne dobe za izbrane storitve (ortodontsko in protetično zdravljenje) pa vzbujajo strah, da bodo pacienti še pogosteje odhajali v tujino, saj jim ne moremo pravočasno zagotoviti storitev. Tako bodo prav čakalni seznami v bodoče krivec za še daljše čakalne dobe. Čas pa bo pokazal, kakšna bo na dolgi rok cena takega sistema za ozobljenost naših pacientov,« je bil kritičen Matjaž Gorkič, dr. dent. med.
»Zobozdravniki smo le izvajalci v sistemu in z vso odgovornostjo ter predanostjo opravljamo svoje delo. Žal nam zdravstveni sistem, ki je sedaj tudi kaznovalno naravnan z globami, ne omogoča več svobodnega dela in nas vedno bolj zavezuje k birokratizaciji. V ospredje ne postavlja več pacienta s svojimi težavami. Vse več se ukvarjamo s tem, kako storitve beležiti, kako voditi čakalne sezname, kako določati stopnje nujnosti, kot da bi bil cilj, da ljudje čim kasneje pridejo do rešitve svojih težav. Slednje pomeni tudi, da se ZZZS finančno razbremenjuje, ljudje pa imajo navidezen občutek, da se sistem spopada z njihovimi težavami,« je v nadaljevanju opozoril predsednik OZB.
Povedal je, da v praksi uvajanje novih storitev (implantologija, bele zalivke) v pravice pacientov znotraj obstoječega sistema zmanjšuje dostopnost. Take spremembe namreč ne predvidevajo povečanja skupnega ordinacijskega časa – to je povečanja števila programov – za obravnavo pacientov, zato se to na koncu odrazi v podaljšanju čakalnih dob.
Prav zato Odbor za zobozdravstvo s predlogom sprememb pravic v okviru pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) na področju otroškega in mladinskega zobozdravstva, implantologije na terciarni ravni, kjer nasprotuje ekskluzivnim pogodbam, nujnih in neodložljivih zobozdravstvenih storitve in protetike želi omogočiti bolj transparentno in pravično obravnavo pacientov v zobozdravstvenih ambulantah. »Naš namen je razbremeniti sedaj napet odnos zobozdravnik – pacient, ki je skrhan,« je povedal Krunoslav Pavlović, predsednik OZB.
OZB kot rešitev zobozdravstvenega sistema in predvsem dostopnosti predlaga povečanje števila programov za vsaj 100 dodatnih programov. To bi omogočilo tudi izvajanje novih in zahtevnih storitev.
»Če pa se to ne bo zgodilo, je edina rešitev za ohranjanje trenutne dostopnosti npr. izključitev fiksne protetike iz nabora pravic OZZ, da lahko znotraj obstoječega sistema omogočimo primerno dostopnost pacientov do osnovnih zobozdravstvenih storitev. Neukrepanje in ohranjanje trenutnega stanja pomeni dolgoročno še dodatno podaljševanje čakalnih vrst v zobozdravstvu, ki pa so že sedaj nedopustne,« je še opozoril Krunoslav Pavlović.
Matej Praprotnik, dr. dent. med., je dodal, da je jasno, kje so ozka grla obljub o idealnem zdravstvenem sistemu in katerih ovir nikakor ni mogoče preskočiti. »Čakalnih vrst ne moremo skrajšati z enako količino denarja za zobozdravstvo in z enakim številom izvajalcev, ki sodelujejo v javni mreži. Sistema ne moremo urediti brez dobre komunikacije in konsenza med strokovnjaki, torej z izvajalci in ministrstvom. Sistem zobozdravstva, v katerem prevladuje zasebni ali javni sektor v tržno in gospodarsko naravnani Evropi, pa preprosto ne more delovati optimalno, če med njima ne vlada ravnovesje z jasno določenimi pravili sodelovanja.«
Praprotnik je pojasnil, da je Odbor za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici Slovenije lani izvedel anketo zmogljivosti zasebnikov, ki bi lahko s sodelovanjem kadrovsko prispevali k reševanju krize dostopnosti v zdravstvu in zobozdravstvu. Anketa je pokazala, da bi 382 zasebnikov (med njimi tudi zobozdravnikov), ki so odgovorili na anketo, lahko zagotovilo kapacitete za opravljanje 129 programov za odraslo zobozdravstvo in najmanj 24 programov za mladinsko in otroško zobozdravstvo, če bi bila na voljo dodatna sredstva iz proračuna za reševanje krize dostopnosti (reševanje nedopustnih čakalnih dob).
V Sloveniji samostojno deluje 209 čistih zasebnikov, ki ne sodelujejo v javni mreži in bi potencialno lahko prispevali k reševanju skupnega problema po nižjih cenah za paciente, ki zaradi različnih razlogov ne koristijo tega dela javne službe, je povedal Matej Praprotnik, dr. dent. med.
Mirjana Petrovič, dr. dent. med., predsednica sindikata DENS, pa je ponazorila, kako se spremembe odražajo pri vsakodnevnem delu v ordinacijah: »Za vsak sprejeti zakon, tudi v zdravstvu, je preizkusni kamen njegovo uresničevanje na terenu. Od tega, ali se lahko uresničuje v celoti, delno ali pa se ne more uresničevati, ker je v nasprotju z drugimi zakoni, etiko in strokovnostjo, je odvisno, ali se zakon bere v duhu zakona ali pa po črki zakona. Če so institucije soglasne, je to v redu. V praksi pa se dogaja, da ene institucije zahtevajo izvajanje zakona v duhu zakona, druge pa po črki zakona. To predstavlja za izvajalce na terenu veliko težavo. Morala bi obstajati tudi ustaljena pot podajanja informaciji o težavah pri izvajanju zakona, ki je ni. Tudi če opozarjamo na težave, na opozorila ne dobimo odgovora. Celo ko v javni razpravi pravočasno opozorimo na težave, ki bi lahko nastale glede na predlog zakona, na to ni odgovora. Ob sprejetju zakona se nato pokaže, da predlogi niso bili upoštevani, odgovora, zakaj ne, pa tudi v tem primeru ne dobimo.«
Petrovičeva je to ponazorila na primeru Zakona o pacientovih pravicah in členov glede vodenja čakalnih seznamov. »Zobozdravstveno varstvo na primarni ravni je prva vstopna točka za vse državljane RS. Zato zobozdravniki obravnavamo vse težave – od navadne razjede na sluznici ust do raka v ustni votlini. Če pacienta ne moremo obravnavati v 24 urah, mora na čakalni seznam. Ampak takrat preneha biti bolnik s široko paleto zobozdravstvenih težav, postane številka na čakalnem seznamu, ki jih moramo vse obravnavati enako. So sicer izjeme: preventiva, nujna medicinska pomoč, stanja, ki niso nujna, vendar bi čakanje v čakalnem seznamu poslabšalo zdravstveno stanje pacienta. Toda če te izjeme presežejo polovico čakalnega seznama, se začnemo spraševati o smiselnosti vodenja takšnega seznama. Vprašanje, na katerega v DENS prav tako nikoli nismo dobili odgovora od MZ, je, zakaj čakalnega seznama ni treba voditi specialistom družinske medicine, pediatrom in po novem ginekologom ter kakšni kriteriji so bili določeni za te izjeme. Narava dela teh treh vej zdravstva je zelo podobna naravi dela zobozdravstva na primarni ravni, toda zobozdravniki morajo voditi dva čakalna seznama (splošno zobozdravstvo in protetika).«
Predsednica sindikata DENS je opozorila še na eno težavo – prepoved oglaševanja slovenskim zobozdravnikom, državljanov RS, in istočasno dopuščanje svobodnega in neomejenega oglaševanja v slovenskih medijih tujim državljanom zobozdravnikov.
»To je z leti naredilo veliko škode slovenskemu zobozdravstvu. Na eni strani zelo odmevno oglaševanje tujih zobozdravnikov in prisilni molk domačih na drugi sta ustvarila javno mnenje, da slovenski zobozdravniki nismo tako dobri kot tuji kolegi in da ne nudimo enakovrednih storitev kot tujci. To je dalo dodaten zagon dentalnemu turizmu. Preseneča nas, da državne institucije porabijo veliko denarja za oglaševanje slovenske hrane in zaščito slovenskega kmeta, nakup hrane slovenskega porekla pa povezujejo z domoljubjem, istočasno pa z molkom in neukrepanjem očitno podpirajo nelojalno konkurenco tujih zobozdravnikov (oglaševanje, napotitve pacientov v tujino na zobozdravstveno obravnavo).«
»Tuji zasebniki se ponujajo kot rešitelji slovenskega zobozdravstva, naša zavarovalnica in politika pa temu še prikima, ko v javnosti ne pove, da gre za sistemsko zlorabo pacientov, ki v javni mreži ne morejo uveljavljati pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Pogosto obupani in razočarani preko obvodov poskušajo reševati svoj problem pri najglasnejših oglaševalcih. Nedopustno je, da kdorkoli iz vrst politike ali medijev spodbuja ali favorizira dentalni turizem, ki zanemarja odgovornost do pacientov in jih nemalokrat pušča v nemilosti in nezmožnosti uveljavljati pravice, ko nastopi problem, povezan tudi z vzdrževanjem dela, izvedenega v tujini. Prav zato bi bilo treba skupaj in na institucionalni ravni – spodbujati poštenost, odgovornost, kakovost in ostale prednosti zdravljenja v domačem okolju,« je poudaril Matej Praprotnik, dr. dent. med.
