Po navedbah Zdravniške zbornice Slovenije je v vsakem šolskem razredu najmanj en otrok, spočet s postopkom zunajtelesne oploditve.
Ko za reprodukcijo je najmlajši oddelek, ki stoji v najstarejši hiši
Letos obeležujemo 100-letnico ustanovitve Bolnice za ženske bolezni in porodništvo ter 40-letnico postopkov zunajtelesne oploditve na Ginekološki kliniki v Ljubljani. “Zunajtelesna oploditev nikoli ni rutina, vsakič ko slišim, da nekdo zanosi, sem enako vesela, kot sem bila prvi dan pri »svoji« prvi nosečnici,” pravi ginekologinja Dzhamilyat Abdulkhalikova, dr. med. v videu, ki so ga ob tem dogodku objavili na UKC Ljubljana.
Po besedah izr. prof. dr. Bojane Pintar, dr. med., so najbolj zaslužni za uveljavitev in vpeljavo sodobnih metod kontracepcije in za razvoj varne metode prekinitve nosečnosti prof. Draško Vilfan, dr. med., prof. Franc Novak, dr. med., in prof. Lidija Andolšek Jeras, dr. med. “Uveljavitev te metode po vsem svetu je v 70ih letih prejšnjega stoletja omogočila liberalizacijo in zakonodajo o splavu, povsod po svetu. Jugoslavija je bila prva država na svetu, ki je leta 1974 zapisala pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok v ustavo,” je povedala Pintarjeva. Prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med., dodaja, da so bila 80. leta za Slovenijo zelo pomembna, tudi na področju reproduktivne medicine: prišlo je do zelo naprednega zdravljenja neplodnosti in sicer z uvedbo postopka zunajtelesne oploditve. Prvi poskus zunajtelesne oploditve se je leta 1983 žal končal s spontanim splavom. 1984 pa sta se, kot rečeno uvodoma, rodili prvi dvojčici.
Potek zunajtelesne oploditve
Po besedah doc. dr. Tanje Burnik Papler, dr. med., danes v stari porodnišnici potekata dve poglavitni dejavnosti: kirurška diagnostika in zdravljenje neplodnosti in benigne patologije rodil ter izvajanje postopkov zunajtelesne oploditve. Kot pojasnjuje izr. prof. Helna Ban Frangež, dr. med., celostna obravnava neplodnosti poteka tako, da zdravniki skušajo ugotoviti vzrok za neplodnost in ga z zdravljenjem odpraviti, bodisi z zdravili, bodisi kirurško. Če kljub vsemu ni mogoče doseči naravne zanositve, pa pare usmerijo v postopke z biomedicinsko pomočjo.
“Zunajtelesna oploditev obsega klinični in laboratorijski del. Pri ženski najprej s hormoni spodbudijo, da v jajčnikih rastejo folikli. Ko folikli dosežejo določeno velikost, bolnice prejmejo posebno injekcijo (stop injekcijo), ki povzroči dozorevanje jajčnih celic znotraj foliklov, kar je nujno potrebno za nadaljnjo uspešno oploditev s semenčico,” pojasni Abdulkhalikova. Doc. dr. Sara Korošec, dr. med., doda, da se 36 ur po zadnji injekciji, opravi punkcija jajčnih celic, bodisi v splošni bodisi v lokalni anesteziji. Jajčeca in vzorec semena pa se nato prenese v laboratorij.“Oploditev jajčeca se opravi v laboratoriju. V maternico se prenese najlepši zarodek, ostale se zamrzne in so pripravljeni, če bi jih ženska še potrebovala,” razloži dr. Martin Štimpfel, dr. med.
Aleksander Andjelić, dr. med. razloži, da je obravnava moške neplodnosti osredotočena predvsem na analizo semena. Vzrokov za neplodnost je veliko. “Vzročno zdravljenje pa žal velikokrat ni mogoče. Za razvojem tehnik zunanje oploditve z biomedicinske pomočjo smo številne vzroke uspešno premostili. Danes je marsikateri moški lahko oče, ki sicer te možnosti ne bi imel.”
Dr. Barbara Požlep, dr. med., pa pove, da znajo pri parih preprečiti prenos genetskih bolezni na potomce. “Postopek se imenuje predimplantacijska genetska diagnostika. Drugo leto bo minilo 20 let, odkar so jo prvič uporabili. Po tem postopku se je rodilo že preko 120 otrok v Sloveniji.” Po besedah medicinske sestre Andreje Papler, dipl. med. sest. na oddelku ves čas stojijo parom ob strani in jim nudijo celostno podporo: od medicinske do psihološke in celo socialne.
Po postopkih z biomedicinsko pomočjo se v Sloveniji letno rodi več kot tisoč otrok, pravi dr. Nina Jančar, dr. med. “To je približno pet odstotkov. Znanje, ki smo ga pridobili s postopki zunajtelesne oploditve, pa uporabljamo tudi za shranjevanje genetskega materiala pri bolnicah in bolnikih z rakom, ki so v reproduktivnem obdobju.“
Dnevni center za endometiriozo
Letos pa obeležujejo tudi deseto obletnico dnevnega centra za endometriozo, pravi asist. dr. Vesna Šalamun, dr. med. Kot je povedala, gre za prvi terciarni projekt, v katerem obravnavajo najzahtevnejše pacientke z endometriozo v državi. Na leto pregledajo več kot 500 pacientk. Zdravljenje poteka v interdisciplinarnem timu, skupaj z abdominalnimi in torakalnimi kirurgi ter urologi.
Ko pride do uspešne zanositve pri paru, ki prej dolgo ni mogel imeti otrok, je to zelo lep občutek. Zaveš se, da delo, opravljeno za vikende, praznike, ponoči … ni zaman.
Sašo Drobnič, dr. med.
