Samozdravljenje bolečine lahko traja od tri do sedem dni in je primerno za zdravljenje blagih do zmernih akutnih bolečin. Če se v tem času bolečina ne zmanjša, je potreben posvet z zdravnikom. Bolečino najpogosteje zdravimo z zdravili, ki so na voljo brez recepta: s paracetamolom in nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (acetilsalicilna kislina, ibuprofen, naproksen) ter kombiniranimi zdravili, ki vsebujejo več učinkovin, denimo paracetamol v kombinaciji s propifenazonom, kofeinom, ibuporfenom ali kodeinom. Brez recepta se izdajajo zdravila, ki so varnejša za uporabnika, kar pomeni, da imajo manjše tveganje za pojav toksičnih učinkov ali resnih neželenih učinkov ter je pri njih ob upoštevanju nasveta farmacevta v lekarni oziroma navodil za uporabo majhna možnost za pojav medsebojnih učinkov z drugimi zdravili, ki bi lahko povzročili resne neželene učinke.
Kadar smo v dvomih, kako bolečino zdraviti, ali ko nismo prepričani v izbiro zdravila za samozdravljenje bolečine, se posvetujemo z lekarniškim farmacevtom.
Posebna previdnost pri otrocih, nosečnice, doječih materah …
Pri otrocih, starejših od enega leta, lahko samozdravljenje bolečine traja največ pet dni, če bolečina traja daljši čas, je potreben posvet z zdravnikom. Pri otrocih do enega leta starosti pa se odsvetuje samozdravljenje bolečine – uporaba zdravil brez recepta je pri njih primerna le po posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
Med nosečnostjo lahko zdravila prehajajo skozi posteljico v plodovo kri, med dojenjem pa jih dojenček lahko zaužije z materinim mlekom. Zato je treba biti pri izbiri zdravila za lajšanje bolečine v tem obdobju še posebno pozoren. Nekatera lahko v določenih obdobjih nosečnosti povzročijo razvojne nepravilnosti plodu. Zdravilo prve izbire za samozdravljenje bolečin med nosečnostjo in dojenjem je paracetamol. Priporoča se, da zdravilo jemljemo čim krajši čas, po možnosti samo posamezne odmerke. Sicer pa se svetuje, da se v nosečnosti in med dojenjem glede varnosti uživanja zdravil – tudi brez recepta – posvetujemo z zdravnikom ali farmacevtom.
Paracetamol
Paracetamol učinkuje proti bolečinam in vročini, nima pa protivnetnega učinka. Zdravila s to učinkovino so analgetiki prvega izbora pri večini blagih do zmernih bolečin. Primerena so za samozdravljenje bolečine pri otrocih, starostnikih, bolnikih z želodčnimi težavami, sladkorno boleznijo, alergijami, astmo, putiko ter obolenji srca in ožilja. Bolnikom s hujšo ledvično ali jetrno okvaro (in tistim, ki se zdravijo z zdravili, ki povečajo presnovo zdravil v jetrih), podhranjenim z anoreksijo ali bulimijo in alkoholikom pa se samozdravljenje s paracetamolom odsvetuje.
Pri presnovi velikih odmerkov paracetamola pride do kopičenja škodljivih spojin v jetrih, kar lahko povzroči okvaro jeter – zato je zelo pomembno, da ne presežemo priporočenih odmerkov: odrasle osebe na dan ne smemo zaužiti več kot štiri grame paracetamola, z enkratnim odmerkom pa ne smemo preseči enega grama paracetamola.
Kombinirana zdravila
Samozdravljenje s kombiniranimi zdravili naj poteka krajši čas in izključno v priporočenih odmerkih, ki so odvisni od sestave zdravila. Kodein lahko povzroči odvisnost, kofein pa lahko pospeši srčni utrip, zato se ta zdravila odsvetujejo bolnikom s povišanim krvnim tlakom in drugimi srčno-žilnimi obolenji.
Pri samozdravljenju bolečin z analgetiki ne uživajmo alkoholnih pijač. Uživanje alkohola ob jemanju paracetamola poveča možnost za poškodbe jeter, sočasna uporaba z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili pa poveča nevarnost za krvavitve iz prebavil.
Nesteroidna protivnetna zdravila
Zdravila iz skupine nesterodinih protivnetnih zdravil učinkujejo proti bolečinam, vročini in vnetju. Acetilsalicilna kislina v primerjavi z drugimi zdravili iz te skupine močneje zavira zlepljenje trombocitov in podaljša čas strjevanja krvi. Acetilsalicilne kisline ne smejo uporabljati otroci, mlajši od 12. let, bolniki z razjedo na želodcu ali dvanajstniku, z motnjami v strjevanju krvi in tisti, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, za samozdravljenje se odsvetuje bolnikom z astmo, alergijo, putiko in povečano sečno kislino ter bolnikom s sladkorno boleznijo.
Zdravil z acetilsalicilno kislino ne jemljemo vsaj 48 ur pred operativnimi posegi, niti za blaženje bolečin po njih.
V naboru analgetikov, ki so na voljo brez recepta, sta ibuprofen in naproksen učinkovitejša pri samozdravljenju bolečin, ki so povezane z vnetjem: denimo pri bolečinah v mišicah in sklepih, za samozdravljenje glavobolov, ki so posledica prehladnih obolenj, in ob menstrualnih bolečinah.
Dnevni odmerek ibuprofena ne sme preseči 1.200 miligramov, dnevni odmerek naproksena pa 825 miligramov. Uporabo zdravil s tema dvema učinkovinama se odsvetuje bolnikom z razjedo na želodcu ali dvanajstniku, s povišanim krvnim tlakom in drugimi srčno-žilnimi obolenji, sladkorno boleznijo, okvaro ledvic in osebam z astmo. Za zmanjšanje škodljivega učinkovanja na sluznico želodca nesteroidna protivnetna zdravila vzemimo s kozarcem vode po jedi.
Večletno pogosto jemanje nesteroidnih protivnetnih in protirevmatičnih zdravil, kombiniranih zdravil proti bolečinam ali uporaba več različnih analgetikov sočasno lahko vodi v kronično okvaro ledvic – analgetično nefropatijo. Pri tej propade ledvično tkivo, kar se kaže kot zmanjšano delovanje ledvic. Ledvice se zmanjšajo in postajajo vedno bolj nepravilne oblike.
Vir: https://www.sfd.si/wp-content/uploads/2021/06/o-pravilni-in-varni-uporabi-zdravil-zdravila-in-bolecina.pdf