Onesnaženost zraka ostaja pereč javnozdravstveni problem, povezana je s številnimi boleznimi, denimo s pljučnim rakom, boleznimi srca, možgansko kapjo, boleznimi dihal in celo slabšimi porodnimi izidi, poroča EuroNews. Onesnažen zrak je še posebej nevaren za starejše, saj povzroča približno štiri odstotke vseh smrti med osebami, starimi 65 let in več.
Po podatkih Evropske agencije za okolje je izpostavljenost delcem PM2,5 leta 2021 v Evropi povzročila približno 239.000 prezgodnjih smrti, medtem ko je zaradi izpostavljenosti dušikovemu dioksidu (NO2) umrlo še 48.000 ljudi.
Države z najvišjo smrtnostjo zaradi onesnaženega zraka
Nedavno poročilo Evropske komisije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) razkriva, da je smrtnost zaradi delcev PM2,5 najvišja v Srednji in Vzhodni Evropi. V državah, kot so severna Italija, Poljska in Češka, je stopnja smrtnosti zaradi teh delcev občutno višja, kar je posledica emisij iz gospodinjstev (npr. kurjenje premoga za ogrevanje) in kmetijskega sektorja.
Medtem je smrtnost zaradi dušikovega dioksida (NO₂), ki ga v največji meri povzročata avtomobilski promet in industrija, najvišja v večjih mestih zahodne in južne Evrope.
Stanje o onesnaženosti zraka v Sloveniji lahko preverite na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Onesnažen zrak in podnebne spremembe – naraščajoče tveganje za zdravje
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 2021 zaostrila smernice za kakovost zraka in znižala priporočene mejne vrednosti za letne koncentracije dušikovega dioksida in delcev PM2,5, ki jih ustvarjajo prah, dim in saje iz izpušnih plinov. Evropska unija si prizadeva, da bi do leta 2030 svoje standarde približala smernicam SZO. Strožji predpisi, ki so začeli veljati decembra lani, državam članicam nalagajo spremljanje onesnaževal, kot so drobni delci, črni ogljik in amoniak.
Nekatere države že sprejemajo ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti. Danska, denimo, bi kot prva država na svetu lahko uvedla davek na ogljik za živinorejo, kar bi lahko začelo veljati leta 2030.
Po poročilu OECD in Evropske komisije je EU na dobri poti, da do leta 2030 za 55 odstotkov zmanjša število smrti, povezanih z delci PM2,5. Kljub temu pa okoljski dejavniki, kot so onesnaženost zraka in podnebne spremembe, vse bolj ogrožajo javno zdravje.
Tveganja že ob nižjih ravneh onesnaženja
Znanstveniki danes bolje razumejo vpliv onesnaženega zraka na zdravje in ugotavljajo, da so tveganja prisotna že pri nižjih ravneh onesnaženosti, kot je bilo prej znano, sta za EuroNews opozorila Mark Nieuwenhuijsen z barcelonskega inštituta za globalno zdravje (Barcelona Institute for Global Health) in profesorica okoljske epidemiologije Zorana Jovanović Andersen z Univerze v Københavnu, tudi članica evropskega respiratornega združenja (European Respiratory Society).
Onesnaženost zraka je največja okoljska grožnja zdravju v Evropi, vendar se pogosto prepleta z drugimi dejavniki, kot so pomanjkanje zelenih površin, hrup in ekstremne temperature, kar vse skupaj še dodatno obremenjuje zdravje prebivalcev.
Vir: EuroNews: Pollution deaths: The air in these countries is the deadliest in Europe. Dostopno na: Pollution deaths: The air in these countries is the deadliest in Europe. Zadnji dostop: Januar 2025
